odbitna pravica do vstopnega DDV
Sentenca
Davčni zavezanec ima pravico do odbitka vstopnega DDV, če je blago ali storitve uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij (63. člen ZDDV-1). Pogoj za uveljavljanje te pravice je razpolaganje z verodostojnim računom, ki vsebuje vse predpisane obvezne podatke, iz katerih je mogoče nedvoumno razbrati vrsto in obseg opravljenih storitev (82. člen ZDDV-1). V primeru davčnega nadzora mora zavezanec z verodostojnimi listinami in dokazi izkazati dejansko opravljen poslovni dogodek, ki ustreza opisu na računu.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da dokazno breme glede izstavitve računov in opravljenega prometa ne preide na davčni organ, če davčni zavezanec v postopku nadzora ne predloži zahtevane dokumentacije.
UPRS Sodba I U 1570/2021-19 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da so elektronska korespondenca in delovni osnutki zadostni dokazi za potrditev obsega in vrste storitev, navedenih na računu, s čimer so izpolnjeni pogoji za odbitek vstopnega DDV.
UPRS Sodba I U 1050/2019-22 — Upravno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila pravica do odbitka DDV zavrnjena, ker je bilo ugotovljeno, da je šlo za fiktiven račun za blago, ki tožniku sploh ni bilo dobavljeno, z edinim ciljem pridobitve davčne ugodnosti.
UPRS sodba I U 138/2016 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zavezanec ni upravičen do odbitka vstopnega DDV, če posluje z družbami, ki niso registrirane za opravljanje zadevne dejavnosti, nimajo materialnih pogojev za izvedbo posla in ne oddajajo davčnih obračunov.
Sodba X Ips 42/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo odločbo, ker davčni organ ni ustrezno ugotavljal, ali je tožnik tovorna vozila dejansko uporabljal za opravljanje svoje dejavnosti, temveč je zgolj na podlagi dodatnih aneksov k leasing pogodbam pavšalno zavrnil odbitek.
sodba U 1715/2002 — Upravno sodišče