oderuštvo
Sentenca
Oderuštvo je posledica zavestnega ravnanja pogodbene stranke, ki izkoristi stisko, težko premoženjsko stanje, nezadostno izkušenost ali lahkomiselnost druge stranke za pridobitev koristi, ki je v očitnem nesorazmerju z dano izpolnitvijo. Subjektivni element oderuštva mora biti podan v trenutku sklenitve pogodbe, saj je oderuštvo vezano na zavestno ravnanje ob nastanku obligacijskega razmerja. Objektivna sprememba predpisane obrestne mere po sklenitvi pogodbe ne more naknadno povzročiti oderuštva (377. člen OZ).
Iz posameznih sodb
-
V tej zadevi je bilo kot element oderuštva izpostavljeno, da so kreditojemalci zaradi finančne stiske sprejeli pogoje preplačila glavnice za 150 %, česar v običajnih okoliščinah ne bi storili.
VSM Sklep V Kp 4042/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da nesorazmerje med izpolnitvama pri oderuštvu ni naključno, temveč rezultat zavestnega ravnanja v trenutku sklenitve pogodbe.
VSRS Sodba in sklep II Ips 47/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da iskanje novih poslovnih prostorov in razlika v višini najemnine v primerjavi s prejšnjo leasing pogodbo ne predstavljata elementov oderuštva, saj ni bilo izkazano izkoriščanje stiske ali nezadostne izkušenosti tožene stranke.
VSM Sodba I Cpg 174/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da poroštvena izjava zaradi svoje enostranske narave ne more vsebovati elementov oderuške pogodbe.
VSL Sodba I Cp 2770/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila kupnina v višini 1,00 EUR za poslovni delež ocenjena kot očitno nesorazmerna glede na vrednost družbe, kar ob izkazani stiski tožnikov utemeljuje verjetnost ničnosti.
VSL Sklep II Cp 102/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da darilne pogodbe ni mogoče izpodbijati zaradi oderuštva, saj ji manjka element odplačnosti, ki je nujen za presojo nesorazmerja dajatev.
Sodba in sklep II Ips 861/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ni dokazal, da bi bila tožena stranka ob sklenitvi izvensodne poravnave seznanjena z njegovo stisko, zato subjektivni element oderuštva ni bil podan.
Sodba II Ips 347/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da subjektivni element oderuštva ni podan, ker je imela tožnica kot dolgoletna trgovka dovolj poslovnih izkušenj, da bi lahko preverila in primerjala pogodbene obveznosti pred podpisom pogodbe.
Sodba II Ips 141/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se kaznivo dejanje oderuštva lahko realizira tudi v primeru, ko si storilec nesorazmerno korist izgovori po tem, ko je usluga že bila opravljena.
VSL sodba I Kp 1015/99 — Višje sodišče v Ljubljani