odgovor na ugovor v izvršilnem postopku
Sentenca
V izvršilnem postopku je odgovor na ugovor vloga, v kateri mora upnik navesti dejstva in predložiti dokaze, na katerih temelji predlog za izvršbo (58. člen ZIZ). Če upnik v odgovoru na ugovor ne navede teh dejstev ali ne predloži dokazov, se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične. Zakon o izvršbi in zavarovanju ne predvideva nadaljnjega odgovora dolžnika na upnikovo vlogo, zato dolžnik nima procesne pravice do ponovnega odgovora na upnikov odgovor na ugovor.
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o jamstvenem skladu Republike Slovenije (ZJSRS)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da upnik s svojo neaktivnostjo v ugovornem postopku prevzema tveganje, da sodišče neprerekana dejstva dolžnika šteje za dokazana.
VSL Sklep II Ip 265/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Upnik je bil k odgovoru na ugovor zavezan zaradi procesnega opozorila sodišča, saj bi pasivnost pomenila, da se dolžnikove navedbe o obstoju dogovora štejejo za resnične.
VSL Sklep II Ip 1331/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da postopek ne predvideva dolžnikovega odgovora na upnikov odgovor na ugovor, saj bi to pomenilo nedopustno podaljševanje postopka.
VSM sklep I Ip 573/2013 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je upnica zamudila rok za odgovor na ugovor, zato se je štelo, da je dolžničina navedba o poplačilu celotne terjatve resnična.
VSL sklep II Cpg 617/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je sodišče štelo, da pavšalni odgovor upnika na ugovor dolžnika glede dogovora o delnem plačilu dolga pomeni, da so dolžnikove navedbe resnične.
VSL sklep III Cp 1603/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se ugovor šteje za obrazložen, če dolžnik v njem navede dejstva in predlaga dokaze, kot sta v konkretnem primeru bila poizvedba pri banki in zaslišanje strank.
VSL sklep III Cp 1541/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretni zadevi je sodišče pravilno ravnalo, ko upniku ni vročilo ugovora, saj je dolžnik sklep o izvršbi izpodbijal v celoti, kar izključuje pravico do odgovora na ugovor.
VSL sklep III Cp 278/99 — Višje sodišče v Ljubljani