odgovornost delodajalca za škodo
Sentenca
Delodajalec odgovarja za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba (147. člen OZ). Gre za obliko objektivne odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom, kjer mora delodajalec izkazati odsotnost vzročne zveze med škodnim dogodkom in ravnanjem delavca oziroma dokazati, da je delavec ravnal s potrebno skrbnostjo.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Odlok o začasnih ukrepih za prep…)
- Zakon o graditvi objektov (ZGO-1)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti (Odlok o načinu izpolnjevanja pog…)
- Zakon o sodiščih (ZS)
- Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ)
- Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR)
Iz posameznih sodb
-
V obravnavanem primeru ni podane vzročne zveze med delovnim procesom in smrtjo delavca, saj je bila škoda posledica kaznivega dejanja umora, ki ga ni mogoče pripisati delovnemu okolju.
VSM Sodba I Cp 30/2025 — Višje sodišče v Mariboru
-
Toženka kot delodajalec ni odgovorna za škodo, ker njen zaposleni pri zavrnitvi stranke zaradi neizpolnjevanja pogoja PCT ni ravnal protipravno.
VSL Sodba II Cp 834/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: Odlok o načinu izpolnjevanja pog… · 7. člen Odlok o načinu izpolnjevanja pog… · 7. člen, odstavek 1 Odlok o načinu izpolnjevanja pog… · 7. člen, odstavek 4 Odlok o začasnih ukrepih za prep… · 2. člen Odlok o začasnih ukrepih za prep… · 20. člen Odlok o začasnih ukrepih za prep… · 23. člen Odlok o začasnih ukrepih za prep… · 3. člen Odlok o začasnih ukrepih za prep… · 3. člen, odstavek 2 Odlok o začasnih ukrepih za prep… · 3. člen, odstavek 2, alinea 1 Odlok o začasnih ukrepih za prep… · 5. člen Odlok o začasnih ukrepih za prep… · 5. člen, odstavek 4 OZ · 10. člen OZ · 131. člen OZ · 131. člen, odstavek 1 OZ · 147. člen OZ · 147. člen, odstavek 1 OZ · 179. člen OZ · 179. člen, odstavek 1 URS · 120. člen URS · 125. člen URS · 153. člen URS · 2. člen URS · 32. člen URS · 32. člen, odstavek 1 URS · 35. člen URS · 51. člen URS · 51. člen, odstavek 1 URS · 54. člen URS · 54. člen, odstavek 1 URS · 74. člen URS · 74. člen, odstavek 1 ZS · 3. člen ZS · 3. člen, odstavek 1 -
Sodišče je ugotovilo, da delodajalec ni odgovoren, ker je delavca predhodno ustrezno obvestil, da opravilo, pri katerem se je poškodoval, ne spada med njegove delovne obveznosti.
VDSS Sodba Pdp 248/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da prestrogi kriteriji nadzora vzgojiteljic v vrtcu niso utemeljeni, saj bi nerazumne omejitve negativno vplivale na razvoj otrok, ki potrebujejo določeno mero svobode.
VSL Sodba II Cp 326/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da odgovorni projektant ni neposredno odškodninsko odgovoren tretjim osebam za napake v projektu, saj za škodo odgovarja njegov delodajalec (projektantsko podjetje).
VSRS Sodba in sklep II Ips 51/2021 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj navedbe o zastopanju ali prejemanju koristi niso zadostne za avtomatično uporabo 147. člena OZ brez izkazanega dejanskega delovnega razmerja.
VSRS Sodba II Ips 128/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da delodajalec delavcu ni dajal navodil ali ga ni nadzoroval, ne izključuje njegove odškodninske odgovornosti za škodo, ki jo je delavec povzročil pri opravljanju dela.
VSL Sodba in sklep I Cpg 252/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo toženo stranko za delodajalca, ker je delavec opravljal delo v okviru njenega organiziranega delovnega procesa na gradbišču, tožena stranka pa je dela sama opredelila kot dodatno naročena.
VSL Vmesna sodba in sklep I Cpg 252/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da delodajalec ni odškodninsko odgovoren, ker je tožnik poškodbo utrpel zaradi lastnega ravnanja izven zagotovljenega delovnega območja.
VSL Sodba II Cp 1569/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da so cerkvene institucije (škofija, župnija) v razmerju do tretjih oseb odškodninsko odgovorne za ravnanje duhovnika pri verouku, ne glede na notranjo avtonomijo cerkvenega prava.
VSRS sodba II Ips 64/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za odškodninsko odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči zdravstveni delavec z nepravilnim odlaganjem odpadkov, ključno delavčevo ravnanje, ne pa zgolj dejstvo, da je delodajalec sprejel ustrezne interne akte o ravnanju z odpadki.
VSL sklep II Cp 848/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zahteva delodajalca, da zaposleni in promotorji med stikom s strankami ne nosijo sončnih očal, ni nerazumna in ne predstavlja protipravnega ravnanja, tudi če stranka zaradi zdravstvenih razlogov meni drugače.
VSL sodba II Cp 2869/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da je šola kot delodajalec izpolnila dolžnost skrbnega nadzora, saj je bil nadzor vzgojitelja v času hipnega dogodka ustrezen.
VSL sodba I Cp 508/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je za presojo odgovornosti organizatorja tabora za osebe z motnjami v duševnem razvoju treba upoštevati, ali je povzročitelj deloval v interesu organizatorja, ne glede na strogo delovnopravno opredelitev statusa.
VSL sodba in vmesna sodba ter sklep II Cp 3146/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Delavec tožene stranke je bil dolžan izvajati mulčenje z ustrezno skrbnostjo, saj je vedel za prisotnost oseb na sosednji parceli in nevarnost letečih delcev.
VSK Sodba in sklep Cp 874/2013 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da za odgovornost delodajalca zadostuje dejansko opravljanje dela, tudi če formalna pogodba o zaposlitvi ni sklenjena.
VSL sodba in sklep I Cp 2137/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je šlo za odškodninsko odgovornost zdravstvene ustanove zaradi medicinske napake delavca pri dajanju injekcije.
VSC sodba Cp 639/2013 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo pomen trditvenega bremena oškodovanca glede konkretnega dolžnostnega ravnanja ali opustitve delavca.
VSL sodba I Cp 3198/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bila odgovornost delodajalca (vrtca) izključena, ker je bilo ugotovljeno, da vzgojiteljici nista kršili standarda skrbnosti pri nadzoru otrok.
VSL sodba II Cp 3274/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da udeležba pri igri nogometa v času obveznega usposabljanja kriminalistov ne predstavlja opravljanja delovnih nalog, zato delodajalec za škodo, povzročeno med igro, ne odgovarja.
Sodba II Ips 1220/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila funkcionalna vzročna zveza podana, ker je policist med službo, v uniformi in s službenim vozilom s prižganimi modrimi lučmi pristopil do oškodovanca in ga napadel, s čimer je izkoristil avtoriteto svojega službenega položaja.
Sodba II Ips 257/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je organizator redarske službe odgovoren za škodo, ki jo je varnostnik povzročil z brco v glavo, čeprav je varnostnik s tem ravnanjem prekoračil svoja pooblastila.
Sodba in sklep II Ips 255/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da solidarna zavezanost delavca in delodajalca izključuje možnost prevzema dolga, saj delavec v takšnem razmerju nastopa kot soodgovorni dolžnik, ne kot prevzemnik.
VSL sodba I Cp 2072/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo odgovornost naročnika za škodo, ki jo je povzročil varnostnik podjemnika, saj med naročnikom in varnostnikom ni obstajalo delovno razmerje.
VSK sodba Cp 1213/2010 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da hoja po stopnicah predstavlja vsakodnevno aktivnost, ki sama po sebi ne pomeni nevarne dejavnosti, stopnice pa niso nevarna stvar, zato se odgovornost ne presoja po načelu objektivne odgovornosti.
VSL sodba II Cp 4713/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila odgovornost šole kot delodajalca zavrnjena, ker ni bila dokazana vzročna zveza med ravnanjem učitelja in nastalo škodo.
VSL sodba III Cp 2966/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je odškodninsko odgovornost delodajalca zavrnilo, ker je bilo dokazano, da sta delavca pri zamenjavi podnožja varovalke ravnala strokovno pravilno.
VSL sodba I Cp 4441/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru se je presojala odgovornost delodajalca za škodo, povzročeno z razsutjem peska po cestišču, pri čemer je bila sporna dokazna ocena posrednih dokazov o vzročni zvezi med ravnanjem delavcev in škodnim dogodkom.
VSL sklep I Cp 331/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da za odgovornost delodajalca po 147. členu OZ ni relevantno, ali je varnostnike, ki so povzročili škodo, zagotovila zunanja družba ali toženka sama.
VSL sodba I Cp 3891/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali je delodajalec odgovoren za škodo, če je tožnik opravljal delo na podlagi neformalnega naročila sodelavca brez vednosti ali odobritve delodajalca.
Sodba in sklep II Ips 184/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je obravnavalo odgovornost delodajalca za poškodbo, ki jo je delavec povzročil soigralcu med obvezno rekreacijo (igranjem nogometa) kot delom delovnih obveznosti.
Sklep II Ips 619/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za odgovornost delodajalca odločilna funkcionalna zveza med škodnim ravnanjem in delovnimi nalogami, ne glede na odsotnost posebnega delovnega naloga za konkretno opravilo.
Sklep II Ips 8/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da delodajalec ne odgovarja za škodo, povzročeno z ropom delavke, saj je bil namen napadalca izključno pridobitev premoženja, dogodek pa ni bil povezan z varovanjem lokala ali delovnimi nalogami.
VSL sodba I Cp 721/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo odgovornost delodajalca zaradi malomarnega ravnanja zdravnika pri izvajanju medicinskega posega (blokade živca), ki je povzročilo telesno poškodbo.
VSL sodba II Cp 1537/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo odgovornost delodajalca zaradi opustitve zagotavljanja varnih delovnih pogojev pri delu na višini.
Sodba II Ips 133/2000 — Vrhovno sodišče