odgovornost delodajalca za škodo delavca
Sentenca
Pravna ali fizična oseba odgovarja za škodo, ki jo njen delavec povzroči pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, razen če dokaže, da je delavec ravnal v skladu s pravili stroke in pričakovanji v danih okoliščinah. Odgovornost delodajalca je podana ne glede na krivdo delavca, razen če je škoda nastala izključno zaradi ravnanja oškodovanca ali višje sile. Oškodovanec lahko zahteva povrnitev škode neposredno od delavca le, če je ta škodo povzročil namenoma.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da je toženka kot delodajalka odškodninsko odgovorna za škodna ravnanja voznikov, ki so bila storjena med delovnim časom in pri uporabi njenih tovornjakov, čeprav bi oškodovanec lahko zahteval povračilo škode tudi neposredno od delavcev zaradi namernega ravnanja.
VSL Sodba I Cpg 634/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da je treba pri ugotavljanju odškodninske odgovornosti za škodo, povzročeno tretji osebi, upoštevati določbe o omejitvi odgovornosti delavcev, če je škoda nastala pri delu.
VSM Sodba I Cp 649/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavanem primeru je bila odgovornost delodajalca (države) utemeljena na protipravnem ravnanju delavca upravnega organa pri vodenju postopka izdaje uporabnega dovoljenja.
VSC Sodba Cp 174/2020 — Višje sodišče v Celju
-
V obravnavani zadevi je bila podana odgovornost delodajalca za škodo, ki jo je drugemu delavcu povzročil delavec z neustreznim upravljanjem viličarja pri delovnem procesu.
VSRS Sodba VIII Ips 164/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da opustitev antibiotične profilakse pri kirurškem posegu na hrbtenici predstavlja nestrokovno ravnanje, saj je bila takšna zaščita v času posega del običajne medicinske prakse.
VSL Sodba in sklep II Cp 658/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zdravnica ni ravnala malomarno, saj pri tožnici zaradi odsotnosti indikacij in dejavnikov tveganja ni bilo utemeljenega razloga za napotitev na citološko preiskavo.
VSL sodba II Cp 381/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru delodajalec (zdravstveni center) ni odškodninsko odgovoren, ker zdravniki niso kršili standarda profesionalne skrbnosti.
VSL sodba I Cp 1011/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo odgovornost delodajalca v primeru, ko je delavka utrpela škodo zaradi nenamenskega zaužitja močnega čistila na delovnem mestu.
Sodba II Ips 246/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je policist, ki je zlorabil svojo uniformo in avtoriteto službe za fizični obračun, škodo povzročil v zvezi z delom, za kar odgovarja delodajalec.
VSL vmesna sodba II Cp 2722/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je odgovornost delodajalca podana tudi v primeru, ko varnostniki pri svojem delu presežejo pristojnosti in povzročijo škodo gostu lokala.
VSK sodba I Cp 1851/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
V obravnavanem primeru je bila odgovornost delodajalca podana, ker delavec pred začetkom del na transformatorski postaji ni preveril breznapetostnega stanja, kar predstavlja ravnanje v nasprotju s pravili stroke.
Sodba III Ips 124/97 — Vrhovno sodišče