odgovornost delodajalca za škodo pri delu
Sentenca
Delodajalec odgovarja za škodo, ki jo delavec utrpi pri delu, če je škoda posledica opustitve dolžnih ukrepov za zagotovitev varnosti pri delu. Delavec ni dolžan odkloniti dela, če je to edini način za izvedbo delovnega procesa, ki ga je določil delodajalec, in če delavec pri tem ni ravnal v nasprotju z navodili ali pravili stroke. Odgovornost delodajalca ni izključena zgolj zato, ker je delavec opravljal delo na način, ki je bil v danih okoliščinah nujen za dosego delovnega cilja (154. člen ZOR).
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (Pravilnik o varnosti in zdravju…)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD)
- Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da delodajalec ne more preložiti odgovornosti na delavca le s formalno seznanitvijo z navodili, če ni zagotovil dejanskega nadzora nad izvajanjem varnostnih ukrepov pri delu z delovnimi stroji.
VSL Sodba I Cpg 405/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen OZ · 131. člen, odstavek 1 OZ · 135. člen OZ · 147. člen OZ · 147. člen, odstavek 1 Pravilnik o varnosti in zdravju… · 14. člen Pravilnik o varnosti in zdravju… · 14. člen, odstavek 1 Pravilnik o varnosti in zdravju… · 3. člen Pravilnik o varnosti in zdravju… · 39. člen Pravilnik o varnosti in zdravju… · 39. člen, odstavek 1 ZZVZZ · 86. člen ZZVZZ · 87. člen ZZVZZ · 87. člen, odstavek 1 -
Sodišče je presodilo, da delavec, ki se je malomarno lotil vzdrževanja stroja brez predhodne razbremenitve vzmeti, nosi izključno odgovornost za nastalo škodo, saj je sam prevzel riziko poškodbe s kršitvijo dolžne pazljivosti.
VSL Sodba II Cp 1226/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožbeni zahtevek za odškodnino je bil zavrnjen, ker tožnici ni uspelo dokazati, da bi bila poškodba pri delu neposredna posledica kršitve varnostnih standardov v delovnem procesu.
VSL sodba III Cp 950/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo odgovornost delodajalca v primeru poškodbe delavca pri delu na rezkalnem stroju, kjer je bilo sporno, ali je delavec opravljal naloge v nasprotju z izrecnimi navodili delodajalca.
Sodba II Ips 544/2008 — Vrhovno sodišče
-
Toženka je bila opozorjena na ponavljajočo se napako hidravlične ploščadi, vendar je ni odpravila, s čimer je prevzela odgovornost za škodo, nastalo pri delu.
Sodba II Ips 553/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo trditev o tožnikovem prispevku k škodi, ker tožnik dela ni mogel opraviti drugače kot z vzpenjanjem na stranico prikolice, kar je bila edina dejanska možnost za izvedbo naloge.
Sodba II Ips 912/2007 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila odgovornost delodajalca podana, ker je dopuščal ustaljen napačen način nameščanja omar in ni dokazal, da bi delavce poučil o pravilnem postopku ter nadzoroval izvajanje dela.
VSM sodba I Cp 909/2009 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da je delodajalec odgovoren za smrt delavca pri potapljaškem urjenju, čeprav je delavec samovoljno spremenil lokacijo potapljanja, saj je bila dejavnost povezana z delovnimi nalogami v specialni enoti.
Sodba II Ips 448/2004 — Vrhovno sodišče