odgovornost države članice po Dublinski uredbi
Sentenca
Če država članica v predpisanih rokih ne poda zahteve za ponovni sprejem ali ne odgovori na zahtevek za informacije v skladu z Uredbo (EU) št. 604/2013, se odgovornost za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito prenese na državo članico, v kateri je bila prošnja vložena. Rok za vložitev zahteve za ponovni sprejem je strogo procesno pravilo, katerega zamuda povzroči prenos pristojnosti na državo članico, kjer se postopek dejansko vodi (23. člen Uredbe Dublin III).
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru je Republika Slovenija postala odgovorna za obravnavanje prošnje, ker je tožena stranka zahtevo za ponovni sprejem vložila po preteku predpisanih rokov, potem ko druga država članica ni pravočasno odgovorila na zahtevek za informacije.
UPRS Sodba I U 1488/2024-15 — Upravno sodišče