odgovornost imetnika domače živali
Sentenca
Imetnik domače živali je odškodninsko odgovoren za škodo, ki jo žival povzroči, po načelu krivdne odgovornosti. Imetnik se odgovornosti razbremeni, če dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo nad živaljo. Opustitev dolžnega nadzorstva predstavlja temelj za odškodninsko odgovornost imetnika (158. člen OZ).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da je imetnik psa odgovoren za padec motorista, ker je pes nenadzorovano stekel čez cesto, kar je povzročilo kritično prometno situacijo.
VSL Sodba I Cp 978/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila odgovornost imetnika potrjena zaradi ugriza psa, pri čemer je sodišče zavrnilo trditve o tožnikovi soprispevnosti.
VSL Sodba I Cp 476/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da so bili konji v ustrezni ogradi in da škodni dogodek ni bil posledica opustitve dolžnega nadzorstva s strani lastnika.
VSL Sodba I Cp 142/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da imetnika psa nista izpolnila dolžnega varstva, ker sta kljub vedenju o agresivni naravi psa dopustila, da je bilo njuno dvorišče odprto in z ničemer ločeno od javne poti.
VSRS Sodba II Ips 111/2021 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da bi morala imetnica mladega psa ob navzočnosti tretje osebe na stopnišču psa zapreti ali privezati, saj bi morala predvideti možnost, da se bo pes zapodil za osebo.
VSC Sodba Cp 175/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo odgovornost imetnika za škodo, nastalo zaradi ugriza psa.
VSL Sodba I Cp 418/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da imetnik konj ni zadostil trditvenemu bremenu glede razbremenitve odgovornosti, saj je bilo dejstvo, da so se konji brez nadzora gibali po javni cesti, neposreden dokaz pomanjkljivega nadzorstva.
VSC Sodba Cp 582/2018 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 158. člen -
Sodišče je presodilo, da voznik štirikolesnika ni soprispeval k škodi, saj je vozil z dovoljeno hitrostjo, psa na cesti pa kot oviro ni bil dolžan pričakovati.
VSL Sodba I Cp 1553/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je imetnik odgovoren, ker je tožnika povabil na posestvo in mu omogočil dostop do neprivezane psice z mladiči, pri čemer je tožnikovo strokovno znanje o pasmi pravno nepomembno za razbremenitev imetnikove odgovornosti.
VSL Sodba II Cp 931/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj zaprtje psa v pesjak ne pomeni avtomatične izpolnitve standarda potrebnega varstva in nadzorstva, če imetnik ni preprečil dostopa do pesjaka tretjim osebam.
VSL Sodba II Cp 2279/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da imetnik psa na javnem kraju ne more opravičiti pomanjkljivega nadzora zgolj s sklicevanjem na uporabo povodca, če pes kljub temu povzroči škodo.
VSM Sodba I Cp 51/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da lastnica psa ni zadostila standardu potrebnega nadzorstva, ker ni ustrezno preprečila napada na pismonošo.
VSL Sodba in sklep I Cp 1570/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženec se ni mogel razbremeniti odgovornosti za ugriz psa, ker je psa brez povodca in ustreznega nadzora prepustil tretji osebi.
VSL sodba I Cp 303/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je šlo za škodni dogodek, kjer je konj brez nadzora zašel na cesto in povzročil prometno nesrečo.
VSC sklep Cp 622/2016 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da imetnik ni poskrbel za ustrezno varstvo, ker je dopustil prosto gibanje psa po dvorišču v neposredni bližini poti, po kateri so hodili ljudje.
VSM sodba I Cp 15/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da tožnica ni soodgovorna za škodo, saj je bil njen pes privezan in pod nadzorom, lajanje pa ni predstavljalo okoliščine, ki bi zahtevala dodatno povečano previdnost.
VSL sodba II Cp 2629/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženec je bil spoznan za odgovornega, ker je opustil nadzor nad psom, kar je omogočilo napad na drugega psa in posledično poškodovanje tožnika, ki je posredoval v dogodku.
VSC sodba Cp 102/2015 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da imetnik ni izpolnil dolžnosti nadzorstva, ker se je pes v času napada nahajal zunaj ograjenega dvorišča.
VSL sodba I Cp 2929/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 158. člen -
Toženka je krivdno odgovarjala za škodo, ker je iz malomarnosti dopustila gibanje konja, ki je poškodoval oškodovanca, čeprav je bilo takšno vedenje živali v poletnih mesecih pričakovano.
VSM sodba I Cp 735/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presojalo odgovornost družinskih članov, ki so v okviru skupnega gospodinjstva dejansko skrbeli za psa, in ugotovilo, da je za škodo odgovoren tisti, ki je imel dolžnost nadzorstva.
VSL sodba in sklep II Cp 415/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da opustitev primernega dolžinskega omejevanja gibanja psa (predolga veriga) na območju, kjer se gibljejo ljudje, predstavlja neskrbno ravnanje in kršitev dolžnosti nadzorstva.
VSC sodba Cp 89/2013 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da je poškodba policista pri obvladovanju psa, ki mu je pobegnil iz ograjenega prostora, predvidljiva posledica opustitve dolžnega nadzorstva nad živaljo v urbanem okolju.
VSL sodba I Cp 3769/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je sodišče pri presoji odškodninske odgovornosti za škodo, nastalo v prometni nesreči, upoštevalo deljeno odgovornost voznika motornega vozila in imetnika domače živali.
VSC sodba Cp 143/2010 — Višje sodišče v Celju
-
Toženka kot imetnica psa ni uspela dokazati, da je v času dogodka poskrbela za zadosten nadzor nad živaljo, zaradi česar je odgovorna za škodo, povzročeno z ugrizom.
VSL vmesna sodba in sklep II Cp 4122/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je imetnik psa izpolnil dolžnost varstva in nadzorstva, ker je ravnal po navodilih pasjega inštruktorja, ki je kot strokovnjak ocenil, da pes ne potrebuje nagobčnika, pes pa je bil ves čas na povodcu.
VSL sodba I Cp 2093/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pasma Rotweiler terja strožjo stopnjo skrbnosti, zato zaupanje psa v varstvo osebi, ki živali ni bila kos, predstavlja opustitev potrebnega nadzorstva.
Sodba in sklep II Ips 462/2004 — Vrhovno sodišče