odgovornost imetnika živali
Sentenca
Imetnik domače živali je odgovoren za škodo, ki jo ta povzroči, razen če dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo nad živaljo (158. člen OZ). Odgovornost imetnika je podana na podlagi domneve krivde, pri čemer se mora imetnik za ekskulpacijo razbremeniti z dokazom o skrbnem ravnanju, ki ustreza naravi živali in okoliščinam primera.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da je bila obrazložitev odmere odškodnine za ugriz psa pomanjkljiva, ker sodišče prve stopnje ni pojasnilo razlogov za odstopanje od primerljive sodne prakse, na katero se je samo sklicevalo.
VSM Sodba I Cp 744/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri porazdelitvi odgovornosti za škodo, povzročeno v spopadu dveh psov, upoštevalo opustitev dolžnega nadzora obeh lastnikov, pri čemer je večjo težo pripisalo lastniku, ki psa na javnem mestu ni imel na povodcu.
VSL Sodba I Cp 1870/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo odgovornost imetnika psa za škodo, povzročeno z napadom na petletno otroško oškodovanko.
VSL sodba I Cp 1997/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bila odgovornost policije kot imetnika službenega psa izključena, saj je do poškodbe prišlo zaradi tožnikovega fizičnega upiranja med policijskim postopkom.
VSRS Sklep II DoR 89/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da imetnik psa odgovarja za škodo tudi, če jo pes povzroči lastniku, ki v času dogodka ni več imetnik živali.
Sodba II Ips 267/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da voznik ni soodgovoren za škodo, če pes nenadoma skoči na cesto, saj lastnik živali ni zagotovil ustreznega nadzora.
VSL sodba I Cp 2528/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo odgovornost imetnika konja, ki je nenadoma in nenadzorovano vstopil na vozišče.
VSL sodba II Cp 1611/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da imetnik psa ni zadostil standardu potrebnega nadzorstva, ker je bil pes na neograjenem dvorišču privezan na verigo, ki mu je omogočala dostop do območja, kjer se gibljejo obiskovalci, ne glede na nameščene opozorilne table.
VSL sodba I Cp 2550/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 158. člen -
Sodišče je štelo, da je imetništvo psa podano tudi pri osebi, ki psu dovoli nemoteno gibanje po svoji nepremičnini in zanj dejansko skrbi, ne glede na to, kdo je formalni lastnik.
VSL sodba II Cp 4585/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bilo nadzorstvo nad psom ocenjeno kot nezadostno, ker imetnica ni preprečila psu skoka na ograjo v trenutku, ko je k njej pristopila tretja oseba, čeprav jo je predhodno ogovorila.
VSM sodba I Cp 1848/2010 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je šlo za odškodninsko odgovornost zaradi ugriza psa, kjer je sodišče presojalo zadostnost nadzorstva imetnika.
VSM sodba I Cp 1523/2010 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da imetnika psa odgovarjata za škodo tudi v primeru, ko pes ni nevaren, če nista zagotovila ustreznega nadzorstva.
VSL sodba I Cp 2403/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Imetnik živalskega vrta mora pri zagotavljanju varnosti upoštevati predvidljivost neustreznega ravnanja obiskovalcev, zlasti otrok, kar presega zgolj tehnično preprečevanje pobega živali.
VSL sodba II Cp 370/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je lastnik psa odgovoren za škodo, ki jo povzroči žival, pri čemer je popadljiv pes opredeljen kot nevarna žival.
VSL sklep I Cp 1391/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je za imetnico psa štelo tudi zakonko, ki je žival redno vodila na sprehode in imela nad njo dejansko oblast, čeprav ni bila edina lastnica.
VSM sodba I Cp 198/2005 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presojalo, ali je imetnik psa zadostil standardu varstva in nadzorstva z namestitvijo verige, vodila in opozorilne table, ter ali je bila oškodovanka sama odgovorna za škodo zaradi ravnanja, ki je psa izzvalo.
VSC sklep Cp 288/2004 — Višje sodišče v Celju