odgovornost pri nesreči motornih vozil
Sentenca
Pri nesreči premikajočih se motornih vozil se odgovornost imetnikov presoja po pravilih o krivdni odgovornosti, če je škoda nastala po izključni krivdi enega imetnika (154. člen OZ). V primeru obojestranske krivde se odgovornost porazdeli v sorazmerju s stopnjo krivde, če pa nihče ni kriv, se škoda deli po enakih delih, razen če pravičnost ne zahteva drugačne razdelitve. Za uveljavitev odškodninskega ali regresnega zahtevka je nujna predhodna dokazana ugotovitev dejanskega nastanka škodnega dogodka.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je tožniku pripisalo 30-odstotni prispevek k nastanku škode zaradi vožnje s hitrostjo, ki je bila sicer nad omejitvijo, a v konkretnih okoliščinah ni bila edini vzrok za nesrečo.
VSL sodba I Cp 560/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri določitvi soodgovornosti upoštevalo, da mora voznik avtobusa zaradi večje mase in dolžine vozila ravnati s posebno pazljivostjo, tudi če je voznik osebnega avtomobila storil hujšo kršitev prometnih pravil.
VSL sodba I Cpg 1058/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da ni šlo za obojestransko krivdo, saj voznik tovornega vozila ni mogel predvideti nekontroliranega ravnanja tožnice, ki je zapeljala čez sredinsko črto na cestišču, kjer je bilo sicer dovolj prostora za varno srečanje.
Sodba II Ips 613/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se kolo z motorjem v razmerju do osebnega vozila obravnava kot motorno vozilo, za katero veljajo pravila o odgovornosti imetnikov iz 154. člena OZ, ne glede na njegovo večjo ranljivost.
VSL sodba II Cp 3989/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se 3. odstavek 154. člena OZ ne more uporabiti, če je ugotovljeno protipravno ravnanje katerega koli udeleženca v prometu.
VSL sodba II Cp 1776/2009 — Višje sodišče v Ljubljani