odgovornost pri nesreči premikajočih se motornih vozil
Sentenca
Pri nesreči premikajočih se motornih vozil se v primeru krivde enega ali več imetnikov uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti (154. člen OZ). Če je krivda obojestranska, se odgovornost za nastalo škodo porazdeli v sorazmerju s stopnjo krivde vsakega udeleženca. Pri presoji vzročne zveze je treba celovito ovrednotiti ravnanja vseh udeleženih voznikov in ugotoviti, katera okoliščina je bila odločilni vzrok za nastanek škodnega dogodka.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presojalo odgovornost v kontekstu trčenja kolesarja in tovornega vozila, pri čemer je ugotovilo, da kolesar ni ravnal s potrebno skrbnostjo pri opazovanju prometa.
VSK Sodba I Cp 253/2022 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da je voznik tovornega vozila imel objektivne možnosti za preprečitev nesreče, zato je njegovo ravnanje štelo za izključni vzrok škodnega dogodka.
VSM Sodba I Cp 187/2019 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 154. člen -
V obravnavanem primeru je bila podana izključna krivda tožnika, zaradi česar zavarovalnica drugega udeleženca ni odškodninsko odgovorna za nastalo škodo.
VSL Sodba I Cp 159/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo 50-odstotno soodgovornost toženca za nastalo škodo v prometni nesreči.
VSL Sodba I Cp 610/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je sodišče potrdilo razmejitev odgovornosti med udeležencema v razmerju 50 % : 50 % zaradi ugotovljene obojestranske krivde za nastanek prometne nesreče.
VSC sodba Cpg 45/2017 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri presoji regresnega zahtevka zavarovalnice uporabilo pravilo o deljeni odgovornosti, ker je ugotovilo, da za nastanek prometne nesreče ni mogoče pripisati vse krivde zgolj enemu udeležencu.
VSC sodba Cp 573/2016 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri presoji soprispevka oškodovanca upoštevalo neprilagojeno vožnjo razmeram na cesti in uporabo neustrezne rezervne pnevmatike, kar je utemeljilo 30-odstotni soprispevek k nastanku škode.
VSC sodba Cp 544/2015 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presojalo delež odgovornosti v prometni nesreči, kjer je voznik osebnega vozila kršil pravilo o prednosti (znak STOP), motorist pa pravilo o primerni hitrosti.
VSL sodba II Cp 2329/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru porazdelilo odgovornost med voznico, ki je izsilila prednost, in voznico, ki je vozila s prekoračeno hitrostjo, v razmerju 60 % proti 40 %.
VSC sodba Cp 317/2015 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je tožnikov soprispevek k škodnemu dogodku zaradi prekoračitve hitrosti ocenilo na 30 %.
VSL sodba I Cp 906/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo obojestransko krivdo voznikov zaradi kršitev cestno-prometnih predpisov in vožnje pod vplivom alkohola, kar je vodilo do sorazmerne delitve odgovornosti.
VSL sodba III Cp 1025/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da kolo z motorjem po zakonskih določbah in dejanski rabi sodi med motorna vozila, zato se zanj pri trčenju z avtomobilom uporabljajo pravila iz 154. člena OZ.
VSL sodba II Cp 294/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zgolj neoptimalna reakcija voznika, ki se v trenutku nevarnosti odloči za prevoz križišča namesto za zaviranje, ne predstavlja protipravnega ravnanja, ki bi vodilo v sokrivdo.
Sodba II Ips 752/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji soprispevka upoštevalo kršitve pravil o varni vožnji obeh udeležencev, pri čemer je tožnikovo agresivno prehitevanje na mestu z neprekinjeno črto tehtalo zoper toženčevo nepravočasno nakazovanje smeri pri zavijanju v levo.
VSL sodba II Cp 799/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 154. člen -
Sodišče je poudarilo, da velika prekoračitev hitrosti motorista otežuje oceno njegove oddaljenosti in časa, potrebnega za prečkanje ceste, kar vpliva na razmejitev krivdnega deleža med udeležencema.
Sodba II Ips 595/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da ima nekrivi imetnik motornega vozila v razmerju do drugih odgovornih imetnikov položaj, ki mu daje enaka upravičenja kot drugim oškodovancem.
VSL sodba II Cp 451/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji soodgovornosti upoštevalo vpliv trkov na delovanje varnostnih sistemov v vozilu in vpliv vožnje brez vozniškega dovoljenja na vzročno zvezo z nesrečo.
VSL sodba I Cp 2699/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se oprostitev odgovornosti po 153. členu OZ lahko uporabi tudi v primerih, ko bi bila sicer podana objektivna odgovornost po enakih delih zaradi odsotnosti krivde obeh udeležencev.
VSL sodba I Cp 4693/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri razmejitvi odgovornosti upoštevalo znatno prekoračitev hitrosti in vinjenost voznika motornega vozila kot odločilna dejavnika za povečanje njegovega deleža odgovornosti v primerjavi z ravnanjem voznika kolesa z motorjem.
VSK sodba I Cp 471/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker je bila napačno uporabljena materialna podlaga za presojo odgovornosti imetnikov vozil v prometni nesreči brez ugotovljene krivde.
VSK sklep I Cp 864/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri presoji odgovornosti upoštevalo alkoholiziranost tožnika kot element, ki vpliva na ugotavljanje vzročne zveze in stopnjo krivde v razmerju 60:40.
Sodba in sklep II Ips 16/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da voznik traktorja ni odgovoren za škodo, ker zaradi nepreglednosti ceste in dolžine vozila objektivno ni mogel pravočasno zaznati približevanja motorista.
VSK sodba I Cpg 269/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v konkretnem primeru napačno ocenilo krivdo udeležencev, ker ni ustrezno upoštevalo vseh okoliščin prometne situacije in cestnoprometnih predpisov, pri čemer je izostala strokovna pomoč izvedenca prometne stroke.
VSC sodba Cp 1178/2003 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri presoji obojestranske krivde upoštevalo nezadostno osvetljenost traktorja in vožnjo po sredini vozišča na strani toženca ter neprilagojeno hitrost motorista na strani tožnika.
Sodba II Ips 576/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da je bila nesreča posledica izključne krivde tožnika, zaradi česar je bil njegov odškodninski zahtevek v celoti zavrnjen.
VSL sodba II Cp 743/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče presojalo odgovornost udeležencev pri trčenju, ki ga je povzročila tehnična okvara na priklopnem vozilu enega od udeležencev.
Sodba II Ips 283/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji uporabilo pravila o krivdni odgovornosti, ker je bila nesreča povzročena po izključni krivdi enega od udeležencev.
VSL sodba II Cp 893/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo sorazmernost krivde med udeležencema prometne nesreče ob upoštevanju hitrosti vožnje in načina vožnje (vzvratno).
VSL sodba II Cp 1306/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru pri presoji odgovornosti za trčenje vozil uporabilo načelo krivdne odgovornosti v okviru regresnega zahtevka zavarovalnice.
Sodba II Ips 12/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da ravnanje oškodovanca, ki samostojno in nepravilno prehiteva v koloni, predstavlja pretrganje vzročne zveze.
Sodba II Ips 424/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pri dokazovanju odgovornosti treba upoštevati življenjske okoliščine oškodovanca po nesreči, ki lahko vplivajo na njegovo zmožnost zavarovanja dokazov.
VSK sklep Cp 172/93 — Višje sodišče v Kopru