odgovornost šole za škodo
Sentenca
Šola kot vzgojno-izobraževalni zavod odgovarja za škodo, ki nastane učencem med šolskimi dejavnostmi, če ni zagotovila ustreznega nadzora glede na stopnjo nevarnosti igre. Pri presoji odgovornosti je odločilno, ali je bila igra sama po sebi nevarna in ali bi bila njena prepoved pedagoško utemeljena. Šola ni dolžna preprečiti vsakršnega tveganja, saj bi pretiran nadzor in prepovedi vseh iger z minimalnim tveganjem nasprotovali ciljem pedagoškega procesa (167. člen ZOR).
Iz posameznih sodb
-
V obravnavanem primeru se je odgovornost šole za poškodbo učenca pri športni vzgoji presojala skozi prizmo dolžne skrbnosti nadzorstva.
VSL sodba II Cp 2008/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da razredničarka ni kršila nadzorne dolžnosti, ko je učence pustila, da samostojno počakajo pred knjižnico v šolskih prostorih, saj je šlo za običajno situacijo in so učenci prejeli jasna navodila.
Sodba II Ips 538/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da učiteljici ni mogoče očitati opustitve nadzora, ker je bila osredotočena na spraševanje učenca, učenca pa sta se tiho ukvarjala z nevarnim predmetom, ki ni zbujal pozornosti.
Sodba II Ips 359/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da igra, pri kateri otroka vlečeta tretjega otroka po tleh, sama po sebi ni nevarna, zato šola za nastalo poškodbo ne odgovarja.
Sodba II Ips 269/94 — Vrhovno sodišče