odgovornost šole za škodo, ki jo povzroči mladoletnik

Sentenca

Šola odgovarja za škodo, ki jo drugemu povzroči mladoletnik medtem, ko je pod njenim nadzorstvom, razen če dokaže, da je nadzorstvo opravljala z dolžno skrbnostjo ali da bi škoda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu (144. člen OZ). Obseg dolžnega nadzorstva se presoja glede na starost, stopnjo zrelosti in pričakovano samostojnost učencev ter naravo šolskih dejavnosti. Šola ni dolžna zagotavljati absolutnega nadzora v vsakem trenutku, temveč mora vzpostaviti organizacijske ukrepe, ki so v danih okoliščinah primerni za preprečevanje škodnih dogodkov.

Iz posameznih sodb

  • Sodišče je presodilo, da nekajminutna odsotnost učitelja med ogrevalnim tekom otrok v telovadnici ne predstavlja opustitve dolžnega nadzorstva, saj tek v krogu ne predstavlja nevarne dejavnosti.

    VSL Sodba II Cp 1238/2023 — Višje sodišče v Ljubljani

  • V obravnavani zadevi je bilo presojeno, da nekajminutna odsotnost učitelja iz telovadnice v času, ko so bili učenci stari trinajst let, ne predstavlja opustitve dolžnega nadzora, saj so bili učenci sposobni razumeti hišni red in nevarnosti.

    VSL Sodba I Cp 1897/2018 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je presodilo, da toženka ni izpolnila dokaznega bremena, ker ni dokazala prisotnosti učitelja v razredu v času nastanka škodnega dogodka.

    VSC Sodba Cp 436/2018 — Višje sodišče v Celju

  • Sodišče je presodilo, da šola ni odškodninsko odgovorna, ker je bila učiteljica med poukom ves čas prisotna in je nadzorovala vaje, do škodnega dogodka pa je prišlo hipno in nepredvidljivo.

    VSRS Sodba II Ips 22/2016 — Vrhovno sodišče

  • Tožnice, ki je bila pri šoli zaposlena in zadolžena za varovanje varovanca, ni mogoče šteti za 'drugo osebo' po 144. členu OZ, saj je delovala kot podaljšana roka delodajalca.

    VSL Sodba II Cp 2012/2017 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je presodilo, da šola ni opustila nadzorstva, ker je dijake poučila o varni poti med objekti, varnostnik pa je bil razporejen na mestu z največjo koncentracijo dijakov.

    VSL Sodba I Cp 1059/2017 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je presodilo, da pri otrocih v starosti osem do devet let stalna neposredna prisotnost učitelja v kratkem obdobju pred začetkom pouka ni nujna, saj so otroci te starosti že sposobni dojeti pomen pravil hišnega reda.

    VSL sodba II Cp 2202/2014 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je poudarilo, da se dolžnost nadzorstva šole razteza tudi na čas takoj po koncu šolske ure, šola pa se odgovornosti ne more razbremeniti s sklicevanjem na neobveščenost o specifičnih nevarnostih (npr. 'krsti' starejših učencev), če bi morala za te okoliščine vedeti in nanje ustrezno reagirati.

    VSL sodba I Cp 945/2012 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je presodilo, da učitelj pri pouku športne vzgoje ni kršil dolžnosti nadzorstva, ko je prišlo do trka med učencema pri igri odbojke, zato šola ni odgovorna.

    Sodba II Ips 58/2010 — Vrhovno sodišče

  • V tej sodbi je bilo presojano, da šola ni odškodninsko odgovorna za poškodbo učenca pri nogometu, saj je bilo nadzorstvo ocenjeno kot ustrezno, škoda pa je bila posledica nenadnega in namernega ravnanja sošolca, ki ga učitelj ni mogel predvideti.

    Sodba II Ips 285/2008 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da trener juda ni opustil dolžne skrbnosti pri nadzoru otrok, saj je bilo dokazano, da otroci niso nekontrolirano tekali po telovadnici in da je škoda nastala kot posledica nesrečnega naključja, ki ga ni bilo mogoče preprečiti niti s skrbnim nadzorstvom.

    VSL sodba I Cp 1635/2010 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je presodilo, da šola ni odškodninsko odgovorna, ker je dokazala, da bi do poškodbe prišlo tudi ob skrbnem nadzoru, saj je šlo za nenaden skok sošolca na hrbet tožnika.

    VSL sodba III Cp 1206/2009 — Višje sodišče v Ljubljani

Viri