odgovornost šole za škodo mladoletnika
Sentenca
Šola odgovarja za škodo, ki jo povzroči mladoletnik medtem, ko je pod njenim nadzorstvom, razen če dokaže, da je nadzorstvo opravljala z dolžno skrbnostjo, ali da bi škoda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu (144. člen OZ). Dolžna skrbnost nadzora ni absolutna zahteva po nenehnem neposrednem fizičnem spremljanju vsakega posameznega učenca, temveč se presoja glede na konkretne okoliščine, naravo dejavnosti in predvidljivost škodnega dogodka v mirnem šolskem okolju.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da dolžna skrbnost šole pri smučarskem izletu ne zahteva, da bi morali profesorji ves čas neposredno nadzirati vsakega učenca ali smučati tik za njimi.
VSL Sodba II Cp 1243/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da nadzor učiteljice nad otroki pri igri na vrtiljaku ni bil pomanjkljiv, saj učitelji ne morejo preprečiti vseh naključnih poškodb, ki so del razvoja otrok.
VSL sodba II Cp 2542/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v tej zadevi poudarilo, da pravila o pogodbeni škodi ne izključujejo uporabe splošnih pravil o deliktski odgovornosti za mladoletnike.
VSL sodba I Cpg 921/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da trenutna odsotnost neposrednega vizualnega nadzora učiteljice, ki je bila v tistem trenutku obrnjena proč od učencev v mirnem razredu, ne pomeni avtomatične opustitve dolžnega nadzora.
Sodba II Ips 696/2009 — Vrhovno sodišče
-
Zahteva po stalni navzočnosti vzgojitelja na hodnikih dijaškega doma je bila ocenjena kot pretirana, saj presega obveznosti iz domskega reda in zavira razvoj mladostnikov.
VSK sodba Cp 69/2010 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presojalo razmerje med odgovornostjo šole kot nadzornika in staršev zaradi domnevno slabe vzgoje mladoletnika.
VSL sodba I Cp 4505/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je odgovornost šole utemeljilo na opustitvi dolžne skrbnosti, saj dežurna učiteljica ni opravljala nadzora po celotnem območju, razredničarka pa ni ustrezno ukrepala po zaznanem konfliktu, kar je omogočilo nastanek škode v pretepu.
Sodba II Ips 455/2007 — Vrhovno sodišče