odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti
Sentenca
Za škodo, ki izvira iz nevarne dejavnosti, odgovarja tisti, ki se z njo ukvarja, ne glede na krivdo (objektivna odgovornost). Imetnik oziroma izvajalec nevarne dejavnosti se odgovornosti lahko razbremeni le, če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi ravnanja oškodovanca, tretje osebe ali višje sile, ki jih ni bilo mogoče predvideti ali odvrniti (150., 153. člen OZ).
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru je bila vaja, kjer je več oseb skušalo obvladati eno osebo brez konkretnih navodil za varno izvedbo, opredeljena kot nevarna dejavnost.
VDSS Sodba Pdp 152/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da polaganje vročevoda in pobiranje smeti na gradbišču ne predstavljata nevarne dejavnosti, tudi če se vremenske razmere nenadoma poslabšajo.
VDSS Sodba Pdp 80/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da nepravilna uporaba pile s strani delavca pri delu na stružnici ne izključuje objektivne odgovornosti delodajalca, temveč se upošteva le kot oškodovančev soprispevek.
VDSS Sodba Pdp 1079/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da delovni proces v konkretni proizvodni hali ni presegel meje običajnega rizika, zato ni šlo za škodo od nevarne dejavnosti, ki bi utemeljevala objektivno odgovornost.
VSL Sodba II Cp 2739/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali eksploziven tek policista za storilcem predstavlja nevarno dejavnost, pri čemer je upoštevalo usposobljenost policista za obvladovanje stresnih in fizično zahtevnih situacij.
VSM sodba I Cp 68/2017 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 149. člen -
Sodišče je presodilo, da ni prišlo do prenosa odgovornosti, ker delovni proces na stroju ni prešel v sfero prevzemnika, temveč je ostal del skupnega procesa pod nadzorom druge toženke.
VSRS sodba II Ips 303/2015 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 152. člen ZPP · 286. člen ZPP · 286. člen, odstavek 4 ZPP · 292. člen ZPP · 337. člen ZPP · 337. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 15 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZPP · 370. člen ZPP · 370. člen, odstavek 3 -
Sodišče je presodilo, da spolzka tla na delovnem mestu sama po sebi ne predstavljajo nevarne dejavnosti, ki bi utemeljevala objektivno odgovornost delodajalca, saj so to okoliščine, ki jih je mogoče odpraviti s primerno skrbnostjo.
Sodba II Ips 220/2011 — Vrhovno sodišče
-
V primeru dela na višini kot nevarne dejavnosti mora delodajalec zagotoviti aktivno varnostno ravnanje, ne le pasivno zagotavljanje varovalne opreme.
Sklep II Ips 10/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je v primeru več oseb, ki sodelujejo pri nevarni dejavnosti, na tožniku dokazno breme, da konkretizira in dokaže, katera od toženih strank je dejansko izvajala nevarno dejavnost, pri čemer je bilo v konkretnem primeru govora o razkladanju granitnih plošč.
VSL sodba I Cp 4149/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji soprispevka oškodovanke ugotovilo, da je njeno ravnanje (vožnja mimo kolone vozil v neposredni bližini nevarne dejavnosti miniranja) predstavljalo malomarnost, ki je vplivala na zvišanje njenega deleža soprispevka k nastali škodi.
VSL sodba III Cp 3015/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri prometni nesreči zaradi izsiljevanja prednosti uporabilo kriterij sorazmernega prispevka k nastanku škode.
VSL sodba in sklep II Cp 938/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je utrpel zdravstvene težave zaradi dolgotrajne izpostavljenosti škodljivim hlapom naftnih derivatov pri opravljanju dela, pri čemer tožena stranka ni uspela dokazati razbremenilnih razlogov.
Sodba II Ips 902/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila nevarnost obvladljiva z ustrezno organizacijo in da je tožnikovo ravnanje prekinilo vzročno zvezo oziroma utemeljilo deljeno odgovornost.
Sodba in sklep II Ips 423/2008 — Vrhovno sodišče
-
Toženka je neuspešno uveljavljala, da izplačilo enkratne denarne pomoči po ZVNDN ne pomeni avtomatičnega priznanja civilnopravne odgovornosti.
Sodba II Ips 193/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da spust policista po zložni planinski poti, čeprav v teku in po kamniti podlagi, ne predstavlja nevarne dejavnosti, saj ne presega običajnih tveganj.
VSL sodba II Cp 1544/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je z izročitvijo materiala za gradbeni oder in brusilke v uporabo drugemu delodajalcu prešla odgovornost za škodo iz nevarne dejavnosti na slednjega, saj ni šlo za skrito napako stvari.
Sodba II Ips 805/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da opravljanje redarske službe v gostinskem lokalu, kjer se točijo alkoholne pijače in zadržuje večje število ljudi, predstavlja dejavnost s povečano nevarnostjo.
Sodba II Ips 1149/2008 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila kot nevarna dejavnost obravnavana vaja na pehotni oviri (lesena pregrada) med služenjem vojaškega roka.
Sodba II Ips 382/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da poseg delavca v rezkalni stroj ni nepričakovan dogodek, saj pri delu z nevarno strojno opremo obstaja objektivna možnost nesreče zaradi nezakrivljenih vzrokov, kot je npr. trenutna slabost delavca.
Sodba II Ips 432/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila nočna vojaška vaja na neosvetljenem terenu z možnostjo padca v globino nevarna dejavnost, še posebej ker udeleženec ni bil poklicni vojak.
Sodba II Ips 185/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot nevarno dejavnost opredelilo delo na višini, pri katerem je prišlo do padca z gradbenega odra med prevzemanjem materiala iz dvigala.
Sodba II Ips 602/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da izvajanje vaje na kombiniranem plezalniku (tarzanki) postane nevarna dejavnost, če je izvedba časovno omejena in so pogoji (npr. mokra površina) neugodni.
Sodba II Ips 611/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot dokazno sredstvo za obstoj poklicne bolezni (azbestoze) priznalo medicinsko dokumentacijo in izvedensko mnenje, ki sta prevladala nad upravno-postopkovnimi pravili o verifikaciji bolezni.
VSK sodba I Cp 358/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Potapljanje je bilo v konkretnem primeru opredeljeno kot nevarna dejavnost, pri kateri se odgovornost delodajalca za nesrečo pri delu presoja strožje.
Sodba II Ips 448/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da plazenje v polni vojaški opremi po gozdnatem in skalnatem terenu, kjer so nevarne ovire zaradi listja nepredvidljive, predstavlja nevarno dejavnost, zlasti ker tožnik ni bil profesionalni vojak.
Sodba II Ips 50/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da premagovanje ovire predstavlja nevarno dejavnost zaradi kombinacije višine ovire, drsne podlage, neustrezne obutve in vremenskih razmer (vlaga, senca).
Sodba II Ips 21/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo soodgovornost delavca pri nesreči pri delu na nezavarovani lestvi in ugotovilo 10-odstotni prispevek oškodovanca k nastanku škode.
Sodba II Ips 502/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da kondicijski trening vojakov na makadamski in gozdni poti ne predstavlja nevarne dejavnosti, saj gre za običajno športno aktivnost, pri kateri običajne neravnine terena ne pomenijo povečane nevarnosti v smislu objektivne odgovornosti.
Sodba II Ips 52/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da igranje malega nogometa v okviru šolskega podaljšanega bivanja ne predstavlja nevarne dejavnosti, zato šola za poškodbo učenca ne odgovarja po načelu objektivne odgovornosti.
Sodba II Cp 335/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali trening samoobrambe z elementi borilnih veščin v delovnem času predstavlja nevarno dejavnost, pri čemer je izpostavilo, da je za kvalifikacijo dejavnosti nujna presoja konkretnih okoliščin nastanka poškodbe.
Sodba II Ips 59/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je izvajanje vojaške vaje na poligonu (konkretno na lestvi 'tarzanka') opredelilo kot nevarno dejavnost, pri čemer okoliščina, da gre za obvezno služenje vojaškega roka, ne izključuje objektivne odgovornosti države.
Sodba II Ips 571/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče poudarja, da električni podaljšek sam po sebi ni nevarna stvar, temveč je treba presojati, ali je bilo konkretno opravilo priključitve na električno omrežje nevarna dejavnost v smislu objektivne odgovornosti.
Sklep II Ips 286/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo odločitev o 30-odstotni soodgovornosti oškodovanca, ker prvostopno sodišče ni celovito presodilo vzporednega ravnanja povzročitelja nevarne dejavnosti in oškodovanca.
VSC sklep Cp 466/99 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da ročno dvigovanje 23 kg težkih zabojev na paleto ne predstavlja nevarne dejavnosti, ki bi utemeljevala objektivno odgovornost delodajalca.
VSL sodba II Cp 225/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da žagarska dejavnost s krožnimi žagami zaradi povečane nevarnosti za okolico in delavce predstavlja nevarno dejavnost v smislu objektivne odgovornosti.
Sodba II Ips 14/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da lahko vzpenjanje na vitrino v trgovini ob visoki frekvenci kupcev in nepredvidljivih ovirah (nakupovalni vozički) predstavlja nevarno dejavnost, ki ustvarja povečano tveganje za padec.
Sodba II Ips 348/98 in II Ips 248/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da starost zgradbe in njene morebitne pomanjkljivosti niso okoliščine, ki bi investitorja oprostila odgovornosti, saj gre za predvidljive dejavnike, ki se jim je mogoče izogniti ali jih odvrniti.
Sodba II Ips 47/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da igranje nogometa na vlažnem in blatnem igrišču ne predstavlja povečanega izjemnega rizika, ki bi utemeljeval objektivno odgovornost organizatorja.
Sklep II Ips 546/95 — Vrhovno sodišče