odgovornost za škodo od nevarne stvari
Sentenca
Objektivna odškodninska odgovornost za škodo od nevarne stvari (131. in 150. člen OZ) nastane ne glede na krivdo imetnika stvari, če iz stvari ali dejavnosti izvira večja škodna nevarnost za okolico. Nevarna stvar je tista, pri kateri v konkretni situaciji obstaja neobičajno velika možnost nastanka škodljivih posledic ali možnost nastanka neobičajno velike škode. Pri presoji nevarne narave stvari je treba upoštevati njeno definicijo, naravo in intenzivnost škodne nevarnosti, pogostost uporabe ter predvidljivost in običajnost za okolico.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Pravilnik o zahtevah za zagotavl…)
- Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen (Pravilnik o zagotavljanju varnos…)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pri presoji soprispevka kolesarja k prometni nesreči upoštevalo kršitev prometnih pravil (vožnja v napačno smer, prevoz rdeče luči) in dejstvo, da voznik osebnega vozila kot imetnik nevarne stvari ni ravnal s skrajno skrbnostjo.
VSL Sodba I Cp 882/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izrecno poudarilo, da steklo kot predmet in njegovo prenašanje kot dejavnost ne dosegata praga nevarne stvari oziroma nevarne dejavnosti.
VSL Sodba II Cp 1798/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru delujoči rovokopač opredelilo kot nevarno stvar, delo z njim pa kot nevarno dejavnost.
VSL Sodba I Cp 2068/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavzelo stališče, da prane betonske plošče, četudi niso fiksirane, ne predstavljajo nevarne stvari v smislu 131. člena OZ.
VSL Sodba II Cp 1721/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Stroj za sekalno obdelavo (štanca) je bil v konkretnem primeru opredeljen kot nevarna stvar zaradi narave vrtečih se delov in tveganj pri čiščenju.
VDSS Sodba Pdp 580/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je stroj, pri katerem je prišlo do nezgode, nevarna stvar, toženka pa ni uspela dokazati prispevka tožnice k nastanku škode.
VDSS Sodba in sklep Pdp 540/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tekoče stopnice za povprečnega posameznika niso nevarna stvar, saj se v sodobnem času pogosto uporabljajo za premagovanje višinskih razlik in zanje ne velja povečana stopnja škodne nevarnosti.
VSK Sodba I Cp 206/2020 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da pešec, ki prečka vozišče v naselju, ni nepričakovana ovira, način vožnje stranskega intervenienta pa je bil pretežen vzrok za nastalo nezgodo.
VSC Sodba Cp 468/2019 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da uporaba strelnega orožja predstavlja uporabo nevarne stvari, uporaba zaščitnih čepkov pa ne izniči objektivne odgovornosti za okvaro sluha.
VSL Sodba II Cp 2115/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v tej zadevi opredelilo ročni paletni viličar na električni pogon kot nevarno stvar zaradi možnosti sunkovitega premikanja in s tem povezanega povečanega tveganja.
VDSS Sodba Pdp 188/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je priznalo kumulativno podlago odgovornosti (objektivna odgovornost imetnika nevarne stvari in krivdna odgovornost zaradi kršitve pravil varstva pri delu).
VSC sodba in sklep Cp 679/2016 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da ravnanje delavca, ki je upravljal z nevarno napravo v bližini ljudi, izključuje popolno oprostitev odgovornosti imetnika, soprispevek oškodovanca pa je v danih okoliščinah omejen na 20 %.
VSRS sodba II Ips 295/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da lastnik vozila ni bil dovolj skrben pri hrambi ključev, saj bi moral mladoletni osebi onemogočiti dostop do vozila.
VSL sodba I Cp 1368/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Balkonska ograja, zgrajena po gradbenih standardih, ne predstavlja nevarne stvari, zato imetnik objekta za škodo zaradi padca čeznjo odgovarja le, če se dokaže njegova krivda.
VSRS sodba II Ips 184/2013 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru sodišče ni prepoznalo elementov nevarne dejavnosti, saj stroj v trenutku nezgode ni deloval, stopnica pa je bila ustrezno zaščitena.
VDSS sodba Pdp 731/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za presojo odgovornosti za nezgodo pri delu na stroju ključna posest stroja, ne pa zgolj lastništvo prostorov ali stroja.
VDSS sodba in sklep Pdp 280/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je obravnavalo vprašanje, ali distribucija zdravstveno neustrezne pitne vode prek javnega vodovodnega omrežja predstavlja nevarno dejavnost oziroma nevarno stvar.
VSK vmesna sodba Cp 799/2011 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je obravnavalo vprašanje, ali čistilo za pečice postane nevarna stvar v smislu objektivne odgovornosti, če je uporabljeno nenamensko.
Sodba II Ips 246/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je organsko topilo trikloretilen in postopek razmaščevanja kovin z njim opredelilo kot nevarno stvar oziroma nevarno dejavnost.
Sodba in sklep II Ips 645/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je samovoljno ravnanje delavca, ki je preseglo okvire njegovih delovnih nalog, razlog za izključitev objektivne odgovornosti delodajalca kot imetnika nevarne stvari.
Sodba VIII Ips 163/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo, da je bilo ravnanje oškodovanca skladno s predpisi, ne pomeni avtomatično, da je bilo škodno dejanje za voznika nepričakovano po merilu skrajne skrbnosti.
Sklep II Ips 700/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji odgovornosti v prometni nesreči kot merilo za pričakovano ravnanje udeležencev uporabilo standard posebej skrbnega človeka.
VSL sodba I Cp 3892/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot nevarno stvar opredelilo stopnice, ki so zaradi materiala in odsotnosti ograje na določenih mestih ob mokri podlagi predstavljale povečano nevarnost za uporabnike.
VSC sodba Cp 733/2010 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da strojna metla glede na predviden način vstopa in sestopa ne predstavlja nevarne stvari, zato objektivna odgovornost delodajalca za poškodbo pri sestopu z nje ni podana.
VSK sodba Cp 1140/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrnilo objektivno odgovornost države za padec na poledeneli površini, ker je nevarnost nastala zaradi opustitve vzdrževanja poti, kar zahteva presojo krivdne odgovornosti.
Sodba II Ips 225/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru trčenja avtobusa s pešcem ocenilo, da je tožnikov prispevek k nastali škodi znašal 50 %, zaradi česar se je odškodninska obveznost toženke ustrezno zmanjšala.
Sodba II Ips 803/2009 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru voznik motornega vozila ob vožnji v koloni v temi ni mogel pričakovati, da bo pešec nenadoma omahnil na cestišče, saj voznik ne more poznati psihofizičnih sposobnosti in zdravstvenega stanja pešca.
VSL sodba I Cp 1532/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri trčenju motornega vozila s kolesarko potrdilo 50-odstotni prispevek oškodovanke, ker je slednja spremenila smer vožnje brez predhodnega preverjanja in nakazila namere v nasprotju s cestnoprometnimi predpisi.
Sodba II Ips 570/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da mokre stopnice na avtobusu same po sebi ne predstavljajo nevarne stvari, razen če bi zaradi posebnih okoliščin (npr. strmina, gneča) pridobile lastnost povečanega rizika.
VSL sodba I Cp 2413/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 149. člen -
Sodišče je kot nevarno stvar opredelilo nepritrjen rokometni gol, ki je bil zaradi teže in konstrukcije nestabilen, kar je omogočilo njegovo prevrnitev ob stiku z otrokom.
Sodba II Ips 145/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je predmet, ki je sicer običajen, postal nevarna stvar zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke in pomanjkljivih navodil pri vodenju aktivnosti.
Sodba II Ips 790/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je oškodovanec v celoti sam odgovoren za škodo, ker je za hojo neupravičeno uporabil železniško progo, kar predstavlja dejanje, ki ga imetnik nevarne stvari ni mogel pričakovati.
Sodba II Ips 500/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo odgovornost za škodo zaradi padca snega s strehe poslovne stavbe, pri čemer je poudarilo pomen prenosa dolžnosti vzdrževanja v najemni pogodbi.
VSC sodba Cp 1534/2006 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kot nevarno stvar opredelilo most z neustrezno zavarovano odprtino, ki omogoča padec, ne glede na okoliščine nočnega življenja v bližini.
VSM sodba I Cp 2523/2006 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da bager v mirujočem stanju sam po sebi ni nevarna stvar, sestopanje z njega pa ni nevarna dejavnost, razen če bi bila podana specifična pomanjkljivost pri dostopu s stroja, ki je tožnik ni zatrjeval.
Sodba II Ips 282/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za status imetnika nevarne stvari relevantno zgolj lastništvo v času škodnega dogodka, ne pa v drugih časovnih obdobjih.
Sodba II Ips 354/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da mirujoč delovni stroj (rovokopač) sam po sebi ni bil nevaren, dokler se ni začel premikati, vzrok za premikanje pa v postopku ni bil ugotovljen.
Sklep II Ips 720/2005 — Vrhovno sodišče
-
Rezkalnik (stroj za obdelavo lesa) je bil v konkretnem primeru opredeljen kot nevarna stvar.
VSM sodba I Cp 2170/2005 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da ustavljeno vozilo na cestišču v temi predstavlja nevarno oviro, za katero imetnik odgovarja po načelu objektivne odgovornosti.
VSK sodba I Cp 401/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presojalo 20-odstotno soodgovornost voznika motornega vozila v trčenju s kolesarjem, pri čemer je upoštevalo dolžnost povečane previdnosti v križišču.
Sodba in sklep II Ips 210/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da prečkanje cestišča s strani pešca v naselju, v bližini javnih objektov in parkirišč, ni nepričakovan dogodek, zato imetnik nevarne stvari (motornega vozila) ni v celoti oproščen odgovornosti.
VSL sodba II Cp 898/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da so mokra in spolzka tla iz vinas ploščic v šolski garderobi predstavljala nevarno stvar, saj je bila njihova nevarnost zaradi nanosa snega povečana.
VSL sklep II Cp 1483/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni zatrjevala, da je za škodo pri tretji osebi odgovorna kot imetnica nevarne stvari ali obratovalec nevarne dejavnosti.
VSL sodba I Cpg 93/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji prispevka oškodovanca upoštevalo okoliščino, da je kolesar vozil neosvetljeno kolo v nočnih razmerah in se ni držal desnega roba vozišča.
Sodba in sklep II Ips 276/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot vir nevarnosti opredelilo ravnanje voznika tovornega vozila, ki je kljub zaznavi peške nadaljeval vožnjo proti njej.
Sodba II Ips 306/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot nevarno stvar opredelilo buldožer, delo z njim pa kot nevarno dejavnost v okviru izvajanja del v kamnolomu.
Sodba II Ips 59/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da sedežnica v rudniku ni predstavljala povečane nevarnosti, saj se škodni dogodek ne bi zgodil brez neprevidnega odriva oškodovanca, kar je privedlo do deljene odgovornosti.
Sodba II Ips 379/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da betonski mešalec brez ustrezne zaščitne mreže predstavlja nevarno stvar, katere obratovanje brez varnostnih elementov utemeljuje odškodninsko odgovornost delodajalca.
Sodba II Ips 348/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji soprispevka pešca k prometni nesreči upoštevalo, da je voznik motornega kolesa nadaljeval z vožnjo, čeprav je zaznal pešca na robu cestišča, zaradi česar je bil soprispevek oškodovanca ocenjen na 30 odstotkov.
Sodba II Ips 96/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji soodgovornosti oškodovanca upoštevalo 20-odstotni prispevek sopotnika k nastanku škode zaradi vožnje z vinjenim voznikom.
Sodba II Ips 105/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tla niso nevarna stvar, če njihova spolzkost ni lastnost tal samih, temveč posledica tožničine nepravilne uporabe nerazredčenega čistila v nasprotju z navodili proizvajalca.
Sodba II Ips 475/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je štelo, da je bilo vozilo v rabi tudi tedaj, ko je po prevračanju obstalo na vozišču in ga voznik ni mogel obvladati.
Sodba II Ips 499/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo objektivno odgovornost imetnika za padec delavke na mokrih in spolzkih tleh v delovnem prostoru.
Sodba II Ips 270/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo vpliv vožnje kolesa brez ustrezne osvetlitve (v nasprotju z 88. členom ZTVCP) na razbremenitev odgovornosti imetnika nevarne stvari, pri čemer dejstvo, da je bila takšna oprema standardna, ne izključuje protipravnosti ravnanja.
VSC sodba Cp 372/2000 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri presoji soodgovornosti upoštevalo, da je delodajalec vedel za psihične težave delavke, kar mu nalaga dolžnost predvidevanja tveganega ravnanja pri delu z nevarnim strojem.
Sodba II Ips 493/99 — Vrhovno sodišče
-
Strelno orožje je v obravnavanem primeru opredeljeno kot nevarna stvar, zaradi česar se za škodo, povzročeno z njim, uporablja režim objektivne odgovornosti.
Sklep II Ips 295/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji odgovornosti voznika upoštevalo 20-odstotni prispevek oškodovanca k nastanku škode.
Sodba II Ips 47/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da imetnik vozila, ki ni sokriv za nesrečo, ni dolžan nositi dela škode, temveč sta oba povzročitelja zanj solidarno odgovorna.
VSL sodba II Cp 1218/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot nevarno stvar opredelilo gladko talno oblogo v bančnih prostorih, ki v deževnem vremenu postane zdrsljiva.
Sodba in sklep II Ips 4/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot nevarno stvar opredelilo spolzka tla, saj ta pri redni rabi povečujejo možnost padcev, ki se jim je težko izogniti.
Sodba II Ips 24/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali tla, obložena z vinas ploščicami, v konkretnih okoliščinah (mokrota) predstavljajo nevarno stvar, ki utemeljuje objektivno odgovornost lastnika trgovine.
Sklep II Ips 499/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da koš za odpadke sam po sebi ni nevarna stvar; njegova odgovornost kot vira nevarnosti bi bila podana le, če bi njegova lokacija ob delovnem stroju kljub normalni pozornosti oškodovanca nujno vodila v povečano nevarnost poškodbe.
Sklep II Ips 586/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji sokrivde oškodovanca upoštevalo njegovo mladost, neizkušenost in predhodno usposobljenost za delo z nevarno stvarjo.
Sodba II Ips 545/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da delodajalec s toleriranjem samostojnega popravljanja strojev s strani delavcev in postavljanjem neizvedljivih norm ob pogostih okvarah povečuje svoj prispevek k nastanku škode pri nesreči pri delu.
Sodba II Ips 333/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je delavka soodgovorna za nastalo škodo, ker je zavestno posegla v delujoč stroj, pri čemer pomanjkanje varovalne plošče ni bilo odločilen vzrok za nesrečo.
Sodba II Ips 134/97 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je šlo za škodo, nastalo pri delovanju nezavarovane cirkularne žage, kjer toženec ni uspel dokazati, da bi oškodovanec ali tretja oseba izključila njegovo odgovornost.
Sodba II Ips 432/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri prometni nesreči med kolesarko in avtomobilistko razdelilo odgovornost v razmerju 25 % (oškodovanka) proti 75 % (imetnik nevarne stvari), pri čemer je upoštevalo tako oškodovankino nepravilno zavijanje kot nepazljivost in tesno prehitevanje avtomobilistke.
Sodba II Ips 678/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da napetje neoznačene in slabo vidne žice na javno dostopni površini predstavlja nevarno dejanje, za katerega imetnik odgovarja, oškodovanki pa ni mogoče pripisati soprispevka k škodi zaradi uporabe izhojene bližnjice.
Sodba II Ips 772/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da kršitev prometnega znaka STOP s strani enega voznika ne izključuje avtomatično soodgovornosti drugega voznika, ki je po prednostni cesti vozil s preveliko hitrostjo.
Sodba II Ips 176/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da opustitev organizacije varnejšega delovnega procesa s strani delodajalca ne predstavlja razbremenilnega razloga za objektivno odgovornost, saj tožnik k nastanku škode ni prispeval s svojim ravnanjem.
Sodba II Ips 589/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je odgovornost v celoti pripisalo vozniku avtomobila, ker je s prekoračitvijo hitrosti in nepravilnim prehitevanjem pred križiščem onemogočil varno vključevanje kolesarja v promet, ki je bil v trenutku trčenja že na svojem pasu.
Sodba II Ips 401/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se pravila o odgovornosti za nevarno stvar uporabljajo tudi za kolo z motorjem, čeprav po takrat veljavnih prometnih predpisih ni bilo opredeljeno kot motorno vozilo.
Sodba II Ips 872/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da rokometni gol, ki ni bil izdelan po predpisih in ni bil pritrjen na podlago, predstavlja nevarno stvar, za katero imetnik odgovarja objektivno, tudi če je bila škoda posledica predvidljivega ravnanja uporabnika.
Sodba II Ips 708/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da definicija motornega vozila iz prometnih predpisov ni nujno odločilna za civilnopravno presojo odgovornosti za škodo od nevarne stvari.
Sodba II Ips 859/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da ravnanje voznika, ki se zaveda nevarnosti (prenizko položeni kabli) in kljub temu nadaljuje vožnjo v lahkomiselnem prepričanju, da škoda ne bo nastala, ne predstavlja razloga za oprostitev objektivne odgovornosti obratovalca.
VSM sklep Cpg 570/94 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri presoji deljene odgovornosti upoštevalo tako kršitev prednosti s strani oškodovanca kot prekoračitev hitrosti voznika nevarne stvari.
Sodba II Ips 510/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da občina kot organ, ki je zgolj izdala potrdilo za izvedbo prireditve, ni odgovorna za škodo, povzročeno z letalom, saj ni imela statusa imetnika letala, zakupnika ali naročnika prevoza.
Sodba II Ips 274/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se 178. člen ZOR glede odgovornosti za škodo od nevarne stvari uporablja tudi za kolo z motorjem, čeprav to po cestnoprometnih predpisih ni opredeljeno kot motorno vozilo.
Sodba II Ips 71/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali je pešec, ki prečka prehod za pešce pri zeleni luči, soodgovoren za škodo, če se ni prepričal, ali je križišče dejansko izpraznjeno od vozil, ki so v njem ostala iz prejšnjega intervala.
Sodba II Ips 89/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da je oškodovanec s svojim ravnanjem (poseg v varovalne naprave stroja) soprispeval k nastanku škode, kar utemeljuje delno oprostitev odgovornosti imetnika nevarne stvari.
Sodba II Ips 286/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da starša nista prenesla rizika obratovanja avtomobila na sina zgolj s tem, da sta dopustila njegovo občasno uporabo vozila, saj takšna toleranca ne predstavlja pravnega razmerja, ki bi izključevalo odgovornost imetnika.
Sodba II Ips 385/93 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila vzročna zveza med obratovanjem neznanega vozila in nesrečo potrjena zaradi vključevanja vozila v promet na magistralni cesti, kar je bistveno vplivalo na ravnanje drugega voznika.
Sodba in sklep II Ips 251/92 — Vrhovno sodišče