odgovornost za škodo od premikajočega se motornega vozila
Sentenca
Odgovornost za škodo, povzročeno z uporabo motornega vozila v gibanju, temelji na načelu objektivne odgovornosti imetnika vozila. Pri presoji ravnanja voznika v prometni situaciji se uporablja merilo skrbnega voznika, ki mora prilagoditi svojo vožnjo, hitrost in varnostno razdaljo trenutnim razmeram na cesti, vključno z vremenskimi pogoji. Če voznik v nepredvidljivi situaciji, ki jo povzroči tretja oseba, ravna v skladu s pravili cestnoprometnih predpisov in razpoložljivimi varnostnimi ukrepi, mu ni mogoče očitati protipravnega ravnanja.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pri porazdelitvi odgovornosti upoštevalo, da je eden od udeležencev izsilil prednost in nepravilno zavijal, medtem ko je drugi udeleženec kršil pravila o omejitvi hitrosti, kar je utemeljilo delitev odgovornosti v razmerju 85 % proti 15 %.
VSK sodba I Cp 335/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da voznik ni odškodninsko odgovoren, ker je bil vzrok za nesrečo v neustrezni preglednosti ceste (infrastruktura), na kar voznik ni mogel vplivati, in ne v njegovem protipravnem ravnanju.
VSL sodba II Cp 943/2002 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da tožena stranka ni uspela dokazati razbremenilnih razlogov, medtem ko je tožeča stranka dokazala krivdno ravnanje toženca (vožnja po sredini cestišča), kar je utemeljilo polno odškodninsko odgovornost.
VSL sodba II Cp 159/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila krivda tožene stranke utemeljena z dejstvom, da je toženec sekal ovinek in s tem zapeljal na nasprotni vozni pas, kjer je trčil v tožnikovo vozilo.
VSL sodba I Cp 146/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da vozniku, ki se je v izogib trčenju z vozilom, ki ga je zaneslo, umaknil na prehitevalni pas, ni mogoče očitati nepravilnega ravnanja, saj je šlo za reakcijo na nepredvidljivo situacijo.
VSL sodba II Cp 933/99 — Višje sodišče v Ljubljani