odgovornost za škodo pri nesreči premikajočih se motornih vozil

Sentenca

Iz posameznih sodb

• Sodišče je v primeru trčenja motorista in voznika osebnega avtomobila določilo razmerje odgovornosti 40:60, ker je bil odločilni vzrok za nesrečo vožnja avtomobila preko sredine cestišča.

  Sodba II Ips 1258/2008 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri presoji soprispevka upoštevalo, da je voznik motornega kolesa s preveliko hitrostjo in vožnjo preblizu sredinske črte prispeval 10 % k nastali škodi, medtem ko je voznik osebnega vozila zaradi protipredpisne vožnje čez sredinsko črto odgovoren za 90 % škode.

  VSC sodba Cp 573/2011 — Višje sodišče v Celju

  Pravna podlaga: OZ · 154. člen OZ · 154. člen, odstavek 1 OZ · 154. člen, odstavek 2 ZVCP-1 · 25. člen ZVCP-1 · 26. člen ZVCP-1 · 27. člen ZVCP-1 · 30. člen

• Sodišče je pri presoji prispevka motorista k nastanku škode upoštevalo vpliv alkoholiziranosti na zmanjšano sposobnost reagiranja v prometu, kar je prevladalo nad dejstvom, da je motorist vozil po svojem pasu.

  Sodba in sklep II Ips 387/2006 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri presoji obojestranske krivde določilo 30-odstotno soudeležbo voznika, ki je prekoračil hitrost, in 70-odstotno soudeležbo voznika, ki je kršil pravilo prednosti.

  VSC sodba Cpg 364/2006 — Višje sodišče v Celju

• Sodišče je odgovornost porazdelilo v razmerju 80 % (tožnik zaradi vožnje po napačni strani in opustitve umikanja) proti 20 % (toženec zaradi neprilagojene, tvegane hitrosti).

  Sodba in sklep II Ips 850/2006 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da večji nevarnostni potencial avtomobila v konkretnem primeru trčenja z motoristom ni bil odločilen dejavnik, saj nesreča ni bila posledica hitrosti ali mase vozila.

  Sodba in sklep II Ips 723/2004 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da prekoračitev hitrosti zavarovanca tožene stranke ni bila odločilna, saj bi do nesreče prišlo tudi pri vožnji z dovoljeno hitrostjo, tožeča stranka pa bi lahko pravilno ukrepala kljub nepreglednosti križišča.

  Sodba in sklep II Ips 639/2004 — Vrhovno sodišče

• V obravnavanem primeru je sodišče pravilno zavrnilo solidarno odgovornost tožene stranke za krivdo tretjega udeleženca (voznika drugega vozila), saj je bila krivda ugotovljena za vse udeležence nesreče.

  VSK sodba I Cp 896/2004 — Višje sodišče v Kopru

• Sodišče je pri presoji odgovornosti upoštevalo, da je bil udeleženec (voznik mopeda) v času nesreče pod vplivom alkohola, kar je zmanjšalo njegovo sposobnost reagiranja v primerjavi z voznikom tovornega vozila.

  VSC sodba in sklep Cp 1282/2003 — Višje sodišče v Celju

• Sodišče je razmerje odgovornosti 40:60 določilo na podlagi tožnikove prekoračitve hitrosti v nočnih razmerah ter vožnje nasprotnega voznika pod vplivom alkohola in prekoračitve sredinske črte.

  Sodba in sklep II Ips 308/2003 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri presoji soprispevka upoštevalo, da je vožnja v vinjenem stanju in vožnja z neosvetljenim vozilom bistveno zmanjšala vidnost udeleženca, kar predstavlja pomemben element vzročne zveze pri nastanku prometne nesreče.

  Sodba II Ips 56/2003 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da je toženec s svojim nepravilnim položajem na vozišču bistveno prispeval k nastanku nesreče, zato mu je pripisalo 80-odstotni delež odgovornosti.

  VSL sodba I Cp 1956/2001 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je v konkretnem primeru verižnega trčenja presojalo sorazmerno odgovornost udeležencev glede na stopnjo njihove krivde pri nastanku škode na vozilih.

  VSL sodba I Cpg 1100/99 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo izključno krivdo toženca zaradi prehitre vožnje, kar je izključilo deljeno odgovornost kljub dejstvu, da je drugo vozilo vključevalo priklopnik.

  Sodba II Ips 625/99 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je ugotovilo, da je tožnik v križišče zapeljal pri zeleni luči, kar je izključilo soodgovornost tožnika za nastanek prometne nesreče z drugim vozilom.

  VSL sodba I Cp 2029/99 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je pri trčenju motorista z osebnim avtomobilom ocenilo, da je bila krivda voznika avtomobila devetkrat večja od motoristove zaradi hujših kršitev prometnih pravil in večje nevarne narave avtomobila.

  Sodba II Ips 148/98 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri presoji soodgovornosti upoštevalo, da je tehnična napaka na zavornem mehanizmu kamiona prispevala k večji hitrosti in silovitosti trčenja, kar je vplivalo na višjo stopnjo odgovornosti voznika kamiona.

  Sodba II Ips 496/96 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je kot bistven prispevek k nastanku škode upoštevalo tožnikovo izsiljevanje prednosti, medtem ko vozniku z nasprotne strani ni bilo mogoče očitati pomanjkanja skrbnosti, saj je vozil pod dovoljeno hitrostjo.

  Sodba II Ips 296/95 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je izključno krivdo tožnika utemeljilo na dejstvu, da zaradi vožnje kolesa z motorjem brez prižganih luči toženec ni imel nobene možnosti za preprečitev trčenja.

  Sodba II Ips 143/95 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je priznalo 50-odstotno soodgovornost tožene stranke, ker njen zavarovanec kljub nevarni situaciji, ki jo je povzročil tožnik, ni ustrezno reagiral zaradi alkoholiziranosti in neprilagojene hitrosti.

  Sodba II Ips 785/94 — Vrhovno sodišče

• V tej zadevi je bilo ravnanje voznika, ki je napačno nakazal smer vožnje in zavil v nasprotno stran od nakazane, opredeljeno kot odločilen vzrok (80-odstotni prispevek), medtem ko je prekomerna hitrost drugega voznika predstavljala 20-odstotni prispevek k nesreči.

  Sodba II Ips 630/94 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri presoji upoštevalo, da bi voznik lahko preprečil trčenje, če bi vozil bolj ob desnem robu cestišča, glede na razpoložljivo širino vozišča in dimenzije vozila.

  Sodba II Ips 330/94 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da je voznik tožeče stranke kršil dolžnost vzdrževanja varnostne razdalje, kar je izključilo odgovornost drugega udeleženca, ne glede na predhodno kaznovanje drugega udeleženca v postopku o prekršku.

  Sodba II Ips 645/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri presoji sokrivde upoštevalo, da je toženec grobo kršil predpis o prednosti (znak STOP), medtem ko je bil oškodovanec le premalo pozoren na napake drugih, kar je utemeljilo 80-odstotno odgovornost toženca.

  Sodba II Ips 649/92 — Vrhovno sodišče

Viri