odgovornost za škodo pri nevarni dejavnosti
Sentenca
Pravni standard posebne skrbnosti pri zavarovanju potencialno nevarnih mest zahteva presojo, ali je postavljeno varovanje zadostno ob upoštevanju izpostavljenosti mesta, frekvence gibanja ljudi ter vidnosti in učinkovitosti samega zavarovanja. Za ugotovitev protipravnosti opustitve varnostnih ukrepov mora sodišče presoditi, ali je subjekt, odgovoren za varnost, izvedel vse potrebne ukrepe, ki jih glede na konkretne okoliščine terja skrbnost dobrega gospodarja oziroma strokovnjaka (154., 158. člen ZOR).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker je bil zaključek o objektivni odgovornosti toženke preuranjen zaradi nejasnosti glede dejanskega nadzora nad delovnim procesom na gradbišču.
VDSS Sklep Pdp 405/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo očitek o soprispevku tožnice, ker se je gibala znotraj predvidenega prostora za vstopanje na sedežnico.
Sodba II Ips 367/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je padalstvo opredelilo kot nevarno dejavnost, vendar je odgovornost društva izključilo, ker je bila škoda posledica okoliščin na strani oškodovanke, ki jih društvo ni moglo predvideti.
Sodba II Ips 222/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo odgovornost delodajalca za padec delavke z varovalnega zidu, pri čemer je poudarilo pomen ustrezne namestitve varovalne ograje in dolžnost delodajalca, da zavaruje nevarna mesta v delovnem okolju.
Sodba II Ips 357/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je voznik, ki je bil pod vplivom alkohola, soodgovoren za nesrečo, saj zaradi zmanjšanih sposobnosti ni pravočasno reagiral na nepravilno vožnjo kolesarja, s čimer je kršil splošno dolžnost preprečevanja škode.
Sodba II Ips 110/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da igra odbojke pri pouku telesne vzgoje ne predstavlja dejavnosti s povečano nevarnostjo, zato šola ne odgovarja po načelu objektivne odgovornosti.
Sodba II Ips 176/93 — Vrhovno sodišče