odgovornost za škodo pri premikajočih se motornih vozilih
Sentenca
Pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila, se odgovornost udeležencev presoja po načelu krivde, če je do nesreče prišlo po krivdi enega ali več udeležencev. Za ugotavljanje stopnje krivde voznika se kot merilo skrbnosti uporablja ravnanje povprečnega voznika v enakih okoliščinah; če so drugi vozniki v isti situaciji uspeli pravočasno ustaviti ali se izogniti trčenju, se to dejstvo lahko šteje za dokaz o nezadostni skrbnosti voznika, ki mu to ni uspelo (178. člen ZOR).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pri presoji soprispevka oškodovanca k nastanku škode v verižnem trčenju upoštevalo dejstvo, da so drugi vozniki uspeli varno ustaviti, kar je služilo kot objektivno merilo za oceno njegove skrbnosti pri vožnji.
VSL sodba II Cp 4611/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri presoji soodgovornosti celostno upoštevati objektivne okoliščine, kot so stanje cestišča, vidljivost, vremenske razmere in ravnanje udeležencev v konkretni situaciji.
VSK sklep I Cp 93/2004 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: ZOR · 178. člen -
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker ni bilo dovolj zanesljivo ugotovljeno, ali je alkoholiziranost voznika dejansko v vzročni zvezi s prometno nesrečo, zato je treba v ponovnem postopku angažirati izvedenca.
VSL sklep II Cp 1388/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila tožena stranka odgovorna za škodo do 30 %, medtem ko je 70 % odgovornosti nosila tožeča stranka zaradi neprilagojene hitrosti toženca in položaja tožničinega vozila.
VSL sodba in sklep I Cp 1574/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sodbo o izključni krivdi tožnika, ker je bilo ugotovljeno, da je k trčenju prispevalo tudi ravnanje toženca, ki je zavil na levo stran cestišča.
Sklep II Ips 704/93 — Vrhovno sodišče