odgovornost za škodo pri prometni nesreči
Sentenca
Pri škodi, ki jo povzročijo premikajoča se vozila, se odškodninska odgovornost porazdeli glede na prispevek vsakega udeleženca k nastanku škode. Če je udeleženec s svojim ravnanjem v nasprotju s prometnimi pravili bistveno prispeval k nastanku nesreče, ugodnejša porazdelitev odgovornosti oziroma oprostitev odgovornosti ne pride v poštev.
Iz posameznih sodb
-
V konkretni zadevi je sodišče pri trčenju motornega kolesa in osebnega vozila določilo 80-odstotni prispevek voznika motornega kolesa k nastanku nesreče zaradi kršitve pravil o prednosti v nepreglednem križišču.
Sodba II Ips 801/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo porazdelitev odgovornosti med udeležencema prometne nesreče zaradi izsiljevanja prednosti.
VSL sodba I Cp 2004/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri porazdelitvi odgovornosti v razmerju 75:25 upoštevalo, da tožnik ni mogel predvideti nenadnega premika zavarovanke tožene stranke v levo.
Sodba II Ips 1043/2008 — Vrhovno sodišče
-
Tožbeni zahtevek za povrnitev škode je bil zavrnjen, ker je sodišče ugotovilo, da je tožnik nesrečo povzročil sam zaradi vožnje pod vplivom alkohola in neprilagojene hitrosti, s čimer je bila izključena odgovornost drugega udeleženca.
Sodba II Ips 1141/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je porazdelilo odgovornost v razmerju 70 % proti 30 % zaradi tožnikove zaustavitve vozila na prehitevalnem pasu avtoceste in neustrezne varnostne razdalje ter pozornosti drugega voznika.
Sodba II Ips 630/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru napačno uporabilo pravila o dokaznem bremenu, ko je zavrnilo zahtevek zaradi nedokazanosti okoliščin, namesto da bi upoštevalo breme razbremenitve tožene stranke.
VSK sklep I Cpg 279/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presojalo odgovornost voznika osebnega avtomobila, ki je s kršitvijo cestnoprometnih pravil povzročil nesrečo motorista.
Sodba II Ips 55/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je zavijanje v levo ob izrecni prepovedi predstavljalo hujšo kršitev pravil, kar je utemeljilo večinski delež odgovornosti, kljub sočasnemu nepravilnemu prehitevanju drugega udeleženca.
Sodba II Ips 543/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je soodgovornost udeležencev določilo v razmerju 1:1, ker je eden kršil pravila o vključevanju v promet, drugi pa je vozil pod vplivom alkohola in z bistveno prekoračeno hitrostjo.
Sodba II Ips 395/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je štelo, da je tožnik izključno kriv za prometno nesrečo, ker je v križišče zapeljal pri rdeči luči, medtem ko pri drugem udeležencu niso bile ugotovljene nobene kršitve pravil.
Sodba II Ips 376/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo soodgovornost udeležencev v prometni nesreči v križišču, kjer je eden od voznikov nepravilno zavijal levo, drugi pa ni vozil dovolj blizu desnega roba cestišča.
Sodba in sklep II Ips 316/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru ocenilo 30-odstotni prispevek tožene stranke k nastanku prometne nesreče zaradi pretesnega prehitevanja, ob hkratni upoštevnosti tožnikovega ravnanja pri vožnji kolesa z motorjem.
Sodba II Ips 118/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da znatna prekoračitev hitrosti na prednostni cesti ne izključuje soodgovornosti voznika, ki vključevanje v promet izvaja na način, da poseže v prednostno cesto.
Sodba II Ips 359/99 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila prvotožniku, kot vozniku motornega kolesa, odškodnina zmanjšana za 60 % zaradi ugotovljene sokrivde pri nastanku prometne nesreče.
Sodba in sklep II Ips 545/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da je tožnik soodgovoren za škodo, ker je v nepreglednem ovinku vozil preblizu sredinske črte, čeprav mu je prometna signalizacija (sferično ogledalo) omogočala pravočasno zaznavo nasproti vozečega vozila.
Sodba II Ips 255/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo revizijsko zahtevo po ugodnejši porazdelitvi odgovornosti, ker je bilo ugotovljeno, da je tožnik v križišče zapeljal pri rdeči luči na semaforju.
Sodba in sklep II Ips 830/93 — Vrhovno sodišče
-
V primeru neidentificiranega vozila kot vzroka nesreče je sodišče odgovornost tožene stranke določilo v višini 70 % škode, upoštevajoč dejstvo, da tožnik ni kršil prometnih predpisov.
VSL sodba in sklep II Cp 258/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se pojem 'ni kriv nobeden' v 3. odstavku 178. člena ZOR ne omejuje zgolj na pravdne stranke, temveč na vse udeležence v prometni nesreči.
Sodba II Ips 470/93 — Vrhovno sodišče