odgovornost zaradi opustitve nujne pomoči
Sentenca
Odgovornost za škodo nastane tudi v primeru, ko oseba zavestno opusti nudenje nujne pomoči ali prepreči tretjim osebam, da bi pomoč nudile, čeprav bi to lahko storila brez nevarnosti zase (182. člen ZOR). Takšna opustitev se šteje za protipravno ravnanje, ki vzpostavlja vzročno zvezo med pasivnim ravnanjem povzročitelja in nastalo škodo.
Iz posameznih sodb
-
Toženec je odgovoren za škodo, ker je zavestno onemogočil klic na pomoč po tem, ko je sam povzročil telesno poškodbo.
Sodba II Ips 292/2004 — Vrhovno sodišče