odkup stanovanja
Sentenca
Odkup stanovanja po Stanovanjskem zakonu (SZ) predstavlja uveljavljanje zakonske pravice prejšnjega imetnika stanovanjske pravice do nakupa stanovanja pod posebnimi pogoji. V primeru, ko zavezanec za prodajo stanovanje že proda tretji osebi, mora tožnik v okviru varstva svoje predkupne pravice istočasno zahtevati razveljavitev kupoprodajne pogodbe s tretjo osebo in sklenitev kupoprodajne pogodbe za odkup stanovanja. Stanovanjski zakon je v razmerju do splošnih pravil obligacijskega prava specialni predpis (lex specialis), ki ureja postopek in pogoje privatizacije stanovanj.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj zahtevek za zavezovalni posel ne zadošča, če je bilo stanovanje že odtujeno tretji osebi, saj je za učinkovito uveljavitev pravice nujno zahtevati tudi razveljavitev obstoječe pogodbe.
VSL sodba in sklep II Cp 256/2011. — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni izkazala statusa imetnice stanovanjske pravice, saj so bile njene odločbe izdane po 25. 6. 1991, kar je izključilo pravico do odkupa vojaškega stanovanja.
VSL sodba II Cp 363/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da s prodajo stanovanja ožjemu družinskemu članu na podlagi privolitve imetnika stanovanjske pravice, pravica do stanovanja za drugega uporabnika (sostanovalca) ugasne.
Sodba II Ips 516/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da lastnik ne more zavrniti zahteve za odkup, če so bili pogoji izpolnjeni na dan uveljavitve zakona, četudi je imetnik stanovanjske pravice kasneje prenehal uporabljati stanovanje.
VSL sklep I Cp 1685/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora v postopku raziskati dejstva o morebitnem prenehanju stanovanjskega razmerja, vključno z navedbami o nakupu druge nepremičnine ali dejanski uporabi stanovanja, ki vplivajo na pravico do odkupa.
VSL sklep II Cp 1577/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da bi bila za izračun kupnine relevantna vrednost točke na dan vložitve zahteve za odkup pri prejšnjem lastniku, ki je šel v stečaj.
VSK sodba Cp 219/93 — Višje sodišče v Kopru