odlog delitve stvari
Sentenca
Pravico predlagati odlog delitve stvari v nepravdnem postopku ima zgolj nasprotni udeleženec, ne pa tudi predlagatelj postopka. Odlog delitve je mogoč le, če je zahteva podana v neprimernem času, pri čemer se presoja, ali bi delitev v danih okoliščinah povzročila nesorazmerno škodo ali nepotrebne stroške (69. člen SPZ). Ker je pravica do delitve solastnine temeljna pravica solastnika, so razlogi za njen odlog restriktivno tolmačeni in vezani na varstvo položaja tistega solastnika, ki delitve v tistem trenutku ne želi.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče mora pri odločanju o odlogu delitve opraviti tehtanje interesov med solastniki, pri čemer ugovor neprimernega časa ne sme biti zgolj pavšalen.
VSL Sklep I Cp 1632/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče zavrnilo predlog predlagateljev za odlog delitve, saj predlagatelj nima zakonske podlage za podajo takšnega predloga, poleg tega pa so bili navedeni razlogi (izvršilni postopki zoper nasprotne udeležence) ocenjeni kot nezadostni.
VSL sklep II Cp 3441/2013 — Višje sodišče v Ljubljani