odlog izvršbe na predlog upnika
Sentenca
Na predlog upnika sodišče popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če se ta še ni začela, pri čemer upniku ni treba navajati razlogov za takšen predlog (72. člen ZIZ). Avtonomija upnika pri vodenju izvršilnega postopka se nanaša na možnost razpolaganja z izvršbo, vendar ta avtonomija ne vpliva na obveznost presoje potrebnosti stroškov, ki jih upnik v zvezi s tem uveljavlja.
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (Pravilnik o opravljanju službe i…)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-L)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrnilo dolžnikovo pritožbo, ker ta ni izkazal, da bi upniku podal soglasje za odlog, ki bi bilo potrebno za ustavitev že začetih izvršilnih dejanj.
VSL Sklep I Ip 705/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrglo predlog za odlog izvršbe, ker je upnica po že poteklem odlogu ponovno predlagala odlog namesto podaljšanja, kar je v nasprotju z omejitvijo enkratnega predloga iz 74. člena ZIZ.
VSC Sklep I Ip 381/2024 — Višje sodišče v Celju
-
Zgolj pisno obvestilo dolžnika izvršitelju o dogovoru z upnikom o mirovanju izvršbe ne predstavlja pravno veljavnega predloga za odlog izvršbe po 72. členu ZIZ.
VSK Sklep I Ip 67/2024 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je odlog izvršbe utemeljilo na podlagi predložene listine, iz katere izhaja soglasje dolžnice z odlogom izvršbe, ki se je že začela.
VSC Sklep II Ip 23/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da je zakonska omejitev odloga na eno leto in izključitev ponovnega predloga (izven dovoljenega roka) upravičena, saj preprečuje neupravičeno zavlačevanje postopka.
VSM Sklep I Ip 807/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da upnik lahko predlog za odlog poda le enkrat, nato pa lahko pred iztekom roka zahteva le njegovo podaljšanje, pri čemer skupno trajanje odloga ne sme preseči zakonskega maksimuma enega leta.
VSL Sklep I Ip 74/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Upnik v konkretnem primeru ni uspel izkazati, da je pravočasno vložil predlog za nadaljevanje izvršbe oziroma umik soglasja k odlogu, zato je sodišče pritožbo zavrnilo.
VSC Sklep I Ip 203/2022 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je razmejilo med prejšnjo ureditvijo (ZIZ-J), ki je omejevala le trajanje odloga, in sedanjo ureditvijo (ZIZ-L), ki omejuje število predlogov.
VSM Sklep I Ip 431/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavzelo stališče, da po pravnomočnosti sklepa o odlogu in po njegovem izteku sodišče ne more retroaktivno ustaviti izvršbe zaradi prekoračitve enoletnega roka za odlog.
VSK Sklep II Ip 216/2018 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da odlog izvršbe ne povzroči prenehanja teka procesnih rokov, saj gre za mirovanje postopka na voljo strank, ne pa za prekinitev postopka.
VSC sklep I Ip 438/2016 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da se omejitev trajanja odloga izvršbe na predlog upnika analogno uporablja za vsak ponovni predlog, ki bi skupno trajanje odloga podaljšal preko enoletnega roka.
VSM sklep I Ip 980/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je potrdilo, da se za ustavitev postopka šteje tudi primer, ko upnik s ponovnim predlogom za odlog (četudi za krajše obdobje) kumulativno preseže zakonsko mejo enega leta trajanja odloga v istem izvršilnem postopku.
VSM sklep I Ip 588/2016 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: ZIZ · 74. člen -
Sodišče je pojasnilo, da predlog za odlog, ki presega zakonsko dovoljeno trajanje, zahteva zavrnitev predloga in ustavitev postopka, namesto zavrženja vloge.
VSM sklep I Ip 230/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je razjasnilo časovno uporabo omejitve odloga izvršbe na največ eno leto, ki jo je uvedla novela ZIZ-J, in sicer da ta ne učinkuje za nazaj za odloge, odobrene pred 30. 7. 2014.
VSL sklep II Ip 487/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bil predlog za odlog vložen po izteku roka, za katerega je bila izvršba že odložena, zato ga sodišče ni štelo kot pravočasen predlog za podaljšanje, temveč kot nedopusten ponovni predlog za odlog.
VSC sklep I Ip 545/2015 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da prehodne določbe ZIZ-J (82. člen) glede dokončanja postopkov ne posegajo v splošne določbe o odlogu izvršbe, če gre za uresničevanje namena učinkovitejše izvršbe na nepremičnine.
VSL sklep II Ip 2429/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno ustavilo izvršbo, ne da bi predhodno presodilo, ali je bil novi predlog za odlog izvršbe sploh dovoljen kot predlog za podaljšanje ali kot nedovoljen nov predlog.
VSL sklep II Ip 1449/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razjasnilo razmerje med enkratnostjo predloga za odlog in časovno omejitvijo možnosti podaljšanja odloga v okviru novele ZIZ-J.
VSL sklep II Ip 1859/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZIZ · 74. člen -
Sodišče je zavrglo predlog upnika za odlog izvršbe, ker ta ni predložil zahtevanega soglasja dolžnika, kot to po uveljavitvi novele ZIZ-J zahteva spremenjeni 72. člen ZIZ.
VSM sklep I Ip 1166/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presojalo časovno veljavnost spremembe 74. člena ZIZ (novela ZIZ-J) glede na prepoved retroaktivnosti pri odlogu nepremičninske izvršbe.
VSK sklep II Ip 9/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
Lastnoročni podpis dolžnikove izjave o nestrinjanju z odlogom izvršbe ni predpostavka za odločanje o upnikovem predlogu, zato pomanjkanje podpisa ne pomeni procesne kršitve, ki bi terjala razveljavitev sklepa.
VSM sklep I Ip 643/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da v fazi postopka, ko se odloča o prodaji nepremičnine, posamezen upnik ne more samostojno doseči odloga izvršbe, če to vpliva na procesna dejanja vseh združenih zadev.
VSM sklep I Ip 1136/2013 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da predloga za odlog izvršbe ni mogoče smiselno šteti kot predloga za podaljšanje roka za plačilo predujma za cenitev nepremičnin.
VSL sklep II Ip 1736/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je nedopustno ustavilo izvršbo zaradi neplačila predujma, ne da bi predhodno meritorno odločilo o upnikovem predlogu za odlog izvršbe.
VSC sklep I Ip 383/2011 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da morajo v primeru več upnikov pri nepremičninski izvršbi vsi upniki soglašati z odlogom, saj ugoditev predlogu enega upnika neposredno vpliva na prodajo nepremičnine, ki je skupna vsem.
VSL sklep II Ip 4489/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je prenagljeno ustavilo izvršbo zaradi neplačila varščine, ker še ni odločilo o upnikovem predlogu za odlog izvršbe in ni pridobilo dolžnikovega soglasja.
VSL sklep I Ip 288/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v tem primeru zmotno ustavilo izvršilni postopek zaradi neplačila predujma, čeprav je upnik pred tem vložil utemeljen predlog za odlog izvršbe.
VSC sklep I Ip 1052/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je nezakonito odložilo izvršbo na predlog le nekaterih upnikov, ne da bi ostalim upnikom v postopku omogočilo izjavo o predlogu za odlog.
VSK sklep I Ip 644/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Upnik z odlogom izvršbe ne more preprečiti nastopa zakonskih posledic iz 141. člena ZIZ, po katerem se izvršba na denarnih sredstvih ustavi, če v treh mesecih po prejemu sklepa na dolžnikovem računu ni bilo prilivov.
VSK sklep I Ip 478/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je kršilo postopek, ker je o upnikovem predlogu za odlog izvršbe odločilo, ne da bi dolžniku predhodno omogočilo pravico do izjave.
VSL sklep III Cp 2563/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolžnik se ne more uspešno pritožiti zoper sklep o odlogu izvršbe, ki je bil izdan na predlog upnika, zgolj s sklicevanjem na to, da o njegovem lastnem predlogu za odlog še ni bilo odločeno.
VSL sklep III Cp 1753/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V primeru istočasnega predloga upnika in dolžnika za odlog izvršbe, ki se še ni začela, postane dolžnikov predlog brezpredmeten, saj je upnikov predlog za odlog procesno primaren.
VSK sklep Cp 427/96 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je kršilo postopek, ker je na predlog upnika odložilo prisilno izpraznitev poslovnih prostorov, ne da bi dolžniku omogočilo izjavo o predlogu za odlog.
VSL sklep III Cp 87/94 — Višje sodišče v Ljubljani