odložitev izpolnitve obveznosti
Sentenca
Pravica do odložitve izpolnitve obveznosti (102. člen OZ) je podana v primerih, ko je dogovorjeno, da mora ena stranka izpolniti svojo obveznost pred drugo, po sklenitvi pogodbe pa nastopijo okoliščine, zaradi katerih postane izpolnitev obveznosti druge stranke negotova. Upravičena stranka lahko odloži svojo izpolnitev, dokler druga stranka ne izpolni svoje obveznosti ali ne zagotovi ustreznega zavarovanja. Navedeni institut ni uporaben v trajajočih pogodbenih razmerjih, kjer sta stranki zavezani k sočasnemu ali sprotnemu izpolnjevanju medsebojnih obveznosti.
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru sodišče ni uporabilo 102. člena OZ, saj je šlo za trajajoče razmerje, kjer sta se stranki zavezali k sprotnemu izpolnjevanju obveznosti, in ne za situacijo, kjer bi bila ena stranka zavezana k predhodni izpolnitvi.
VSL Sodba I Cpg 584/2017 — Višje sodišče v Ljubljani