odložni pogoj v obligacijskem razmerju
Sentenca
Če je izpolnitev obveznosti vezana na odložni pogoj, neizpolnitev pogoja ne pomeni, da dolžnik svoje obveznosti sploh ni dolžan izpolniti ali da lahko z izpolnitvijo odlaša v nedogled. Najkasneje takrat, ko postane jasno, da se pogoj ne bo uresničil, ali po poteku razumnega roka, se šteje, da čas izpolnitve ni določen (289. člen OZ). V takšnem primeru upnik pridobi pravico zahtevati takojšnjo izpolnitev obveznosti, dolžnik pa se ne more razbremeniti odgovornosti zgolj s sklicevanjem na poslovna tveganja, ki so bila predvidljiva že ob sklenitvi pravnega posla.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da dolžnik ne more odlagati izpolnitve obveznosti iz sodne poravnave zaradi visokih stroškov in negotovega uspeha izterjave terjatev do tretjega, saj so bile te okoliščine predvidljive že ob sklenitvi poravnave.
VSM Sodba I Cpg 223/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
V tej zadevi je bilo šteti, da je odložni pogoj za zapadlost plačila izpolnjen, ker je dolžnik s svojo pasivnostjo (neprijavo terjatve v stečajni postopek naročnika) preprečil uresničitev pogoja, vezanega na prejem plačila od tretjega.
VSL sodba I Cpg 433/2004 — Višje sodišče v Ljubljani