odmera davka v posebnih primerih
Sentenca
Odmera davka s cenitvijo po 68. členu ZDavP-2 je izjemen institut, ki ga davčni organ uporabi, kadar ugotovi neskladje med napovedanimi dohodki in dejanskim razpolaganjem s sredstvi za privatno potrošnjo ter premoženjem. Pri uporabi metode neto vrednosti mora davčni organ zanesljivo ugotoviti dejansko stanje, saj zakon za to fazo postopka ne dopušča odmere na podlagi zgolj verjetno ugotovljenega dejanskega stanja. Davčni organ mora v postopku cenitve v celoti izkazati utemeljenost svojih ugotovitev, zlasti kadar zavezanec poda verodostojne nasprotne trditve.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je potrdilo odmero davka od nenapovedanih dohodkov, ker zavezanka ni uspela verodostojno utemeljiti višjih izplačil iz naslova vlaganj v javno omrežje v primerjavi z ostalimi upravičenci.
UPRS Delna sodba in sklep I U 174/2020-35 — Upravno sodišče
-
V obravnavanem primeru je davčni organ utemeljeno uvedel postopek odmere, ker je tožnik v inšpiciranem obdobju razpolagal s sredstvi in premoženjem, ki so presegali njegove napovedane dohodke za več kot 1,5 milijona evrov.
UPRS Sodba I U 2120/2017-25 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da pri uporabi metode neto vrednosti za ugotavljanje nenapovedanih dohodkov ni treba konkretizirati vira, obsega ali datuma prejema posameznih dohodkov.
UPRS Sodba I U 380/2018-15 — Upravno sodišče
-
V konkretni zadevi je organ za oceno verjetne davčne osnove uporabil indirektno metodo neto vrednosti premoženja, pri čemer se davčna osnova določi kot razlika v neto vrednosti premoženja med začetkom in koncem obdobja, povečana za porabljena sredstva in zmanjšana za davčno priznane vire.
UPRS Sodba I U 2559/2018-32 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo metodo sorazmerne razdelitve davčne osnove na več davčnih obdobij, ko zaradi narave pridobljenega premoženja ni mogoče natančno določiti, v katerem obdobju je posamezni prirast nastal.
UPRS Sodba I U 2161/2018-31 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da revidentka ni uspela izkazati, da je pri financiranju premoženja sodeloval njen zakonec, zato so bili prihodki zakonca pravilno izključeni iz upoštevnih virov financiranja.
VSRS Sodba X Ips 292/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se lahko dejstva v davčnem postopku dokazujejo tudi s pričami, če je dokazni predlog ustrezno substanciran, ustrezen in primeren.
VSRS Sodba X Ips 375/2015 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZDavP-2 · 68. člen ZDavP-2 · 68. člen, odstavek 2 ZDavP-2 · 68. člen, odstavek 5 ZDavP-2 · 68. člen, odstavek 6 ZUS-1 · 83. člen ZUS-1 · 83. člen, odstavek 1 ZUS-1 · 83. člen, odstavek 1, točka 1 ZUS-1 · 85. člen ZUS-1 · 85. člen, odstavek 1 ZUS-1 · 85. člen, odstavek 1, točka 1 ZUS-1 · 85. člen, odstavek 2 -
V konkretnem primeru je davčni organ na podlagi 39. člena ZDavP-2 ugotovil nesorazmerje med premoženjem in dohodki tožnice v obdobju 2007–2011 ter davek odmeril od razlike v višini 330.138,23 EUR.
UPRS Sodba I U 706/2016-9 — Upravno sodišče
-
V obravnavanem primeru je davčni organ uporabil metodo neto vrednosti premoženja za ugotavljanje neskladja med porabo sredstev in dohodki v obdobju štirih let.
UPRS Sodba I U 714/2016-12 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zavezanec, ki pridobi premoženje brez ustrezne prijave dohodkov, nosi tveganje, da bo izvor tega premoženja predmet dokazovanja v davčnem postopku.
VSRS Sodba X Ips 414/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se davčni nadzor po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 lahko uvede brez predhodnega poziva k prijavi premoženja, zavezanec pa mora dokazati izvor dohodkov za obdobja, ki presegajo zakonsko določen rok hrambe dokumentacije.
VSRS Sodba X Ips 206/2014 — Vrhovno sodišče
-
Za presojo zakonitosti odmere je bistveno, ali je zavezanec z gotovino razpolagal na določen presečni dan; dokazovanje hrambe denarja v preteklosti brez povezave s tem datumom ne zadošča.
UPRS sodba I U 1644/2014 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da davčni organ pri odmeri ni dolžan ugotavljati specifičnih dejavnosti, iz katerih izvirajo neprijavljeni dohodki, in da metoda cenitve ni zakonsko predpisana, temveč jo organ izbere glede na okoliščine primera.
UPRS sodba I U 285/2014 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se pri odmeri davka po 5. odstavku 68. člena ZDavP-2 upošteva dejanska poraba sredstev, pri čemer se iz davčne osnove izloči premoženje, katerega izvor pred inšpiciranim obdobjem je dokazan.
UPRS sodba I U 1541/2013 — Upravno sodišče
-
V konkretnem primeru je davčni organ odmeril davek zaradi ugotovljenega nesorazmerja med napovedanimi dohodki in vrednostjo nepremičnin, pri čemer zavezanec ni predložil zahtevanega popisa premoženja.
UPRS sodba I U 1761/2013 — Upravno sodišče
-
Tožnik v postopku ni predložil nobenih verodostojnih dokazil ali podatkov, na podlagi katerih bi davčni organ lahko preveril izvor njegovega premoženja in gotovinskih sredstev.
UPRS sodba I U 594/2013 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da odmera davka na podlagi ugotovljenega nesorazmerja med premoženjem in napovedanimi dohodki ne spreminja dohodninske narave tega dohodka.
UPRS sodba I U 432/2013 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo metodo neto vrednosti pri ugotavljanju davčne osnove, ko zavezanec ni uspel dokazati vira sredstev za privatno potrošnjo, ki je presegala napovedane dohodke.
UPRS sodba I U 16/2013 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da so odločbe o poseku lesa v načelu javne listine, zato je breme dokazovanja, da je bila dejanska količina posekanega lesa večja od odkazane, na zavezancu.
UPRS sodba I U 1895/2012 — Upravno sodišče
-
Tožnik ni uspel z verodostojnimi listinami dokazati, da so bila sredstva za nakupe in plačila leasing obrokov pridobljena iz posojil ali drugih navedenih virov, zato je davčni organ utemeljeno uporabil metodo cenitve.
UPRS sodba I U 1428/2012 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se plačila obrokov za leasing in pologi štejejo za neposredno porabo sredstev, ki vpliva na višino davčne osnove, če zavezanec ne izkaže ustreznega vira za ta sredstva.
sodba I U 995/2012 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da odmera davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 ne pomeni uvedbe posebnega davka, temveč zgolj poseben postopek ugotavljanja davčne osnove pri fizičnih osebah.
sodba I U 1906/2011 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo uporabo metode cenitve v primeru, ko je davčni zavezanec razpolagal s sredstvi za privatno potrošnjo, ki so precej presegala napovedane dohodke, zavezanec pa ni uspel z verodostojnimi listinami pojasniti izvora sredstev.
sodba I U 256/2010 — Upravno sodišče