odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
Sentenca
Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo se odmeri ob upoštevanju stopnje in trajanja telesnih bolečin, duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, strahu in skaženosti. Sodišče mora pri odmeri zagotoviti pravično denarno satisfakcijo, ki je objektivno pogojena s težo in posledicami škodnega dogodka, pri čemer mora biti višina odškodnine v razumnem razmerju med objektivno težo primera in individualnimi okoliščinami oškodovanca (200. člen ZOR).
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1)
- Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Uredba o zagotavljanju varnosti…)
- Odvetniška tarifa (Odvetniška tarifa)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presojalo vpliv predobstoječih zdravstvenih težav na obseg postkomocijskega sindroma (glavoboli, vrtoglavice) in ugotovilo, da so bili simptomi v obdobju šestih mesecev izključna posledica prometne nesreče.
VSL Sodba II Cp 2050/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru nasilja v družini odmerilo enotno odškodnino, ker posledic (telesnih in duševnih bolečin ter strahu) pri oškodovanki ni bilo mogoče ločeno ovrednotiti.
VSM Sodba I Cp 380/2025 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kot primerno za izpah komolca in zlom podlahtnice s trajnim zmanjšanjem življenjske aktivnosti potrdilo odškodnino v višini približno 13 povprečnih neto plač.
VDSS Sodba Pdp 533/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 131. člen OZ · 131. člen, odstavek 1 OZ · 171. člen OZ · 179. člen Uredba o zagotavljanju varnosti… · v pravni podlagi ni navedenega št. člena ZDR-1 · 179. člen ZDR-1 · 179. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 45. člen ZDR-1 · 45. člen, odstavek 1 ZPP · 154. člen ZPP · 154. člen, odstavek 1 ZPP · 155. člen ZPP · 155. člen, odstavek 1 ZPP · 165. člen ZPP · 165. člen, odstavek 1 ZPP · 350. člen ZPP · 353. člen ZVZD-1 · 5. člen ZVZD-1 · 5. člen, odstavek 1 -
Sodišče je pri odmeri upoštevalo dolgotrajnost bolniškega staleža, vrsto operativnega posega, starost oškodovanca in trajne omejitve pri fizično zahtevnem poklicnem delu.
VSL Sodba I Cp 1132/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: Odvetniška tarifa · v pravni podlagi ni navedenega št. člena OZ · 131. člen OZ · 132. člen OZ · 168. člen OZ · 174. člen OZ · 179. člen OZ · 179. člen, odstavek 1 OZ · 182. člen OZ · 299. člen OZ · 378. člen ZPP · 351. člen ZPP · 351. člen, odstavek 1 ZPP · 353. člen ZPP · 358. člen ZPP · 358. člen, odstavek 1, točka 5 ZPP · 360. člen ZPP · 360. člen, odstavek 1 -
Sodišče je poudarilo, da subjektivno doživljanje oškodovanca ne sme biti edino merilo, temveč mora biti korigirano z objektivno primerjavo s sodno prakso.
VSC Sodba Cp 321/2022 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je v konkretni zadevi poudarilo pomen primerjave s sodno prakso pri ovrednotenju posledic poškodbe prsta (amputacija kazalca), kar je privedlo do zvišanja odškodnine za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
VSL Sodba II Cp 694/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da ni bistveno, če sodišče določenih psihičnih težav ni formalno uvrstilo pod postavko nevšečnosti med zdravljenjem, če so bile te trditve vsebinsko upoštevane pri presoji celotnega obsega nepremoženjske škode.
VSL Sodba II Cp 356/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine za poškodbo prsta upoštevalo ugotovitve izvedenca glede dejanskega obsega poškodb in znižalo prisojeni znesek na podlagi primerjave s sodno prakso za tovrstne lažje telesne poškodbe.
VSL Sodba II Cp 516/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine za lahke telesne poškodbe uporabilo metodo primerjave s sodno prakso in zavrnilo zahtevo za zvišanje, ker tožnica ni navedla primerljivih primerov z višjimi prisojenimi zneski.
VSL Sodba III Cp 697/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo medicinsko oceno poškodbe po Fišerjevi lestvici, pri čemer je za lahko telesno poškodbo (1/6) potrdilo pravilnost odmerjene odškodnine ob upoštevanju vseh zakonskih kriterijev.
VSM Sodba I Cp 1106/2019 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri upoštevalo, da je poškodba meniskusa manjša poškodba od raztrganine križne vezi, zato je prisojeno odškodnino znižalo v skladu s primerjavo z ustreznejšo sodno prakso.
VSL Sodba II Cp 1905/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik ni dokazal, da bi bile pri njem prisotne posebne osebne lastnosti, zaradi katerih bi trpel večjo škodo, kot bi jo utrpel povprečen oškodovanec.
VSL Sodba I Cp 418/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo vpliv poškodbe kolena na tožnikovo sposobnost opravljanja poklica gasilca in njegovo starost v najbolj aktivnem življenjskem obdobju.
VSM Sodba I Cp 235/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poškodbo roke (zlom desne nadlahti) klasificiralo kot hud primer, ki se po Fischerjevem sistemu uvršča v IV. kategorijo.
VSL Sodba I Cp 1342/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da je bila odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi verbalnih groženj neustrezno odmerjena, ker sodišče prve stopnje ni uporabilo načela objektivne pogojenosti kot korektiva načelu individualizacije.
VSL Sodba II Cp 1274/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo specifične posledice prometne nesreče, vključno s trajnim zmanjšanjem življenjskih aktivnosti, dolgotrajnim zdravljenjem in intenzivnostjo telesnih ter duševnih bolečin.
VSRS Sodba II Ips 107/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za kršitev pravice do stikov z otrokom presodilo, da je za ugotovitev višine odškodnine zadostovalo tožnikovo zaslišanje, brez potrebe po strokovnem mnenju izvedenca.
VSL Sodba I Cp 12/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo nujnost korektiva med subjektivnim doživljanjem oškodovanca in objektivnim vrednotenjem škode v primerjavi s sodno prakso pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in duševne bolečine.
VSC sodba Cp 712/2016 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo specifične poškodbe, vključno z amputacijo podlahti, pretresom možganov in trajnim zmanjšanjem življenjske aktivnosti.
VSC sklep Cp 518/2016 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za poškodbe kolena upoštevalo medicinsko klasifikacijo poškodbe kot hude in znižalo prvotno prisojeni znesek na 20.000,00 EUR.
VDSS Sodba Pdp 717/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo ustreznost odmere odškodnine za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pri poškodbi pešca v prometni nesreči.
VSK Sodba I Cp 85/2016 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zvin vratne hrbtenice in udarnino prsnega koša znižalo prisojeni znesek zaradi pretiranosti zahtevka.
VSL sodba II Cp 1127/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Vrhovno sodišče je v konkretni zadevi zvišalo odškodnino za nepremoženjsko škodo, ker prvostopenjska odmera ni bila skladna z načelom objektivne pogojenosti in primerljivosti z drugimi podobnimi primeri.
VSRS sodba II Ips 312/2013 — Vrhovno sodišče
-
Pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti je treba upoštevati konkretne posledice poškodbe na oškovančevo zmožnost opravljanja dela, s katerim se preživlja.
VSL sodba III Cp 940/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora stranka za uspešno izpodbijanje odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem navesti konkretne sodne odločbe, ki obravnavajo v bistvenem primerljiv obseg škode.
VSL sodba in sklep I Cp 346/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji utemeljenosti izvedenskega mnenja poudarilo, da sodišče ni dolžno dopolnjevati mnenja glede dejstev, ki niso bila pravočasno zatrjevana s strani pravdnih strank.
VSM sodba I Cp 1020/2014 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je poudarilo pomen valorizacije že izplačanih akontacij pri odmeri končne odškodnine za nepremoženjsko škodo, da bi dosegli njeno realno vrednost na dan sojenja.
VSL sodba I Cp 2335/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo trajanje telesnih bolečin (srednje hude in občasne lahke v obdobju 15 mesecev) ter nevšečnosti, povezane z zdravljenjem poškodbe sluha.
VDSS sodba Pdp 752/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine kot pravno relevantno upoštevalo prejeto invalidnino tožnika kot obliko zadoščenja, ki zmanjšuje obseg nepremoženjske škode.
VSL sodba II Cp 1668/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji pravilnosti odmere odškodnine za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti uporabilo metodo primerjave s sodno prakso v podobnih primerih.
VSRS sodba II Ips 188/2012 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne poškodbe izpostavilo pomen upoštevanja oškodovančeve mladosti in vrhunske športne kondicije ob škodnem dogodku.
VSL sodba II Cp 384/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo dejstvo, da je bil oškodovanec pred poškodbo aktiven športnik in študent smeri, ki je zaradi posledic poškodbe ne more več opravljati, kar je bistveno vplivalo na zvišanje odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti.
VSM sodba I Cp 1090/2013 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da je pri presoji pravilnosti odmere odškodnine pomembnejši končni znesek za celotno nepremoženjsko škodo kot zgolj seštevek posameznih odškodnin za vsako obliko škode posebej.
Sodba II Ips 346/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo odmero odškodnine v primeru neutemeljenega odvzema prostosti, kjer je odločilna teža posega v osebno svobodo.
Sodba II Ips 142/2010 — Vrhovno sodišče
-
Višina odškodnine je bila določena ob upoštevanju dolgotrajnega bolniškega staleža, fizikalne terapije ter stopnje bolečin (hude, srednje in lahke), ki so bile posledica zloma vretenc.
VDSS sodba Pdp 424/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je izpostavilo nedopustnost dvojnega upoštevanja iste škodne posledice pri različnih postavkah nepremoženjske škode (npr. pri telesnih bolečinah in duševnih bolečinah zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti).
VSL sodba I Cp 4180/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri odmeri natančno utemeljiti kategorizacijo telesnih bolečin (hude, srednje, lažje) ter upoštevati trajanje in intenzivnost strahu in duševnih bolečin v okviru konkretnih zdravstvenih okoliščin oškodovanca.
VSL sodba II Cp 383/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da medicinska ocena o odstotnem zmanjšanju življenjskih aktivnosti ni edino merilo za odmero odškodnine, saj je ključna intenzivnost bolečin, ki jih oškodovanec trpi zaradi omejitev.
VSL sodba II Cp 4957/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za izgubo vida na enem očesu poudarilo, da je treba upoštevati dejstvo, da omejitve vplivajo le na dejavnosti, ki zahtevajo popoln vid, ne pa na vse življenjske aktivnosti.
VSL sodba II Cp 4538/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je revizijsko znižalo dosojeni znesek odškodnine za nepremoženjsko škodo na podlagi presoje vseh okoliščin primera.
Sodba II Ips 553/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče mora pri uporabi primerjalne sodne prakse paziti, da so okoliščine primerov dejansko primerljive, zlasti glede subjektivnih okoliščin oškodovanca in narave posega v njegovo integriteto.
Sklep II DoR 60/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo pritožbene navedbe o prenizki odškodnini, ker pritožnik svojih trditev o povprečnih odškodninah v sodni praksi ni konkretiziral s primerljivimi sodnimi odločbami.
VSK sodba Cp 1284/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da oškodovančevo subjektivno vrednotenje posledic ne more biti edino merilo za odmero odškodnine, temveč mora biti korigirano z objektivnimi merili primerljivih sodnih odločb.
Sodba II Ips 73/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in zmanjšanje življenjske aktivnosti upoštevalo 70-odstotni soprispevek oškodovanca k nastanku škode, ki je izviral iz poškodb pri zlomu desne skočne kosti in poškodbah možganov.
Sodba II Ips 363/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri revizijski presoji višine odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti tehtalo sorazmernost med že prisojenim zneskom in težo telesnih poškodb, nastalih v prometni nesreči.
Sodba II Ips 127/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da oškodovančevo individualno vrednotenje posledic ne sme biti edino merilo, temveč mora biti korigirano z objektivnimi merili za podobne primere.
Sodba II Ips 953/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo primernost odškodnine, odmerjene zaradi poškodbe pri delu, pri čemer je upoštevalo tudi tožnikov prispevek k nastali škodi.
Sodba II Ips 438/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je ugotovilo, da valorizirana akontacija odškodnine, ki jo je toženka izplačala tožnici, presega višino v postopku odmerjene denarne odškodnine.
Sodba in sklep II Ips 784/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo celoto utrpljenih poškodb, vključno z zapleti med zdravljenjem, in potrdilo pravilnost razpona odškodnine glede na sodno prakso v primerljivih zadevah.
VSM sodba I Cp 1589/2008 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da oškodovančevo subjektivno vrednotenje ne more biti edini kriterij pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in skaženosti.
Sodba II Ips 764/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je izpostavilo, da neupravičeno dolgo trajanje postopka predstavlja okoliščino, ki vpliva na višino odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Sodba in sklep II Ips 708/2008 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica je v reviziji izpodbijala višino prisojene odškodnine, ker je menila, da sodišči nista ustrezno ovrednotili vseh dejstev iz zdravstvene dokumentacije in izvedenskega mnenja glede obsega nepremoženjske škode.
Sodba II Ips 582/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za dodatne operativne posege po prometni nesreči poudarilo nujnost korektiva med subjektivnim dojemanjem oškodovanca in objektivnimi merili sodne prakse.
Sodba II Ips 687/2008 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je presojalo višino odškodnine za telesne bolečine, strah, skaženost in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti po prometni nesreči, kjer je tožnik utrpel zlom goleni in pretres možganov.
Sodba II Ips 487/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da tožnikovo ponovno izpostavljanje subjektivnih okoliščin ne more prevladati nad objektivnimi merili za odmero odškodnine za telesne bolečine in strah.
Sodba II Ips 605/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dolgotrajnost postopka sama po sebi ne utemeljuje višje odškodnine, razen če je povzročena z ravnanjem stranke.
Sodba in sklep II Ips 408/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti poudarilo nujnost uravnoteženja subjektivnega doživljanja poškodbe z objektivnimi merili za podobne primere.
Sodba II Ips 257/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo specifike poškodb, kot so zlom stegnenice, pretres možganov, psihoorganski sindrom in posttravmatska osebnostna spremenjenost.
Sodba II Ips 474/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za hude telesne poškodbe (prelomi kosti, kompartment sindrom) tehtalo med načelom individualizacije in primerljivostjo s sodno prakso pri določanju zneskov za posamezne oblike nepremoženjske škode.
Sodba II Ips 436/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da oškodovančevo individualno vrednotenje posledic ne more biti edino merilo za višino odškodnine, saj mora biti le-ta korigirana z načelom objektivne pogojenosti.
Sodba II Ips 88/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo višino odškodnine za telesne bolečine in strah, nastale zaradi nategov vratnih mišic v prometni nesreči, pri čemer je zavrnilo zahtevek za zvišanje odškodnine in zahtevek za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti.
Sodba II Ips 378/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da oškodovančevo individualno vrednotenje škodnih posledic ne more biti edino merilo za odmero, saj mora biti omejeno z načelom objektivne pogojenosti višine odškodnine.
Sodba II Ips 339/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je izpostavilo, da oškodovančevo individualno vrednotenje škode ne sme biti edino merilo, temveč mora biti korigirano z objektivnimi merili za zagotovitev pravičnosti.
Sodba II Ips 137/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da revizijsko sodišče ni vezano na izvedensko mnenje pri oceni dokončnega stanja oškodovanca, saj gre za vprašanje dejanskega stanja, ki ga revizijsko sodišče ne sme ponovno presojati.
Sodba II Ips 217/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da revizijsko uveljavljanje zmotne uporabe materialnega prava ne more temeljiti zgolj na ponavljanju oškodovančevih subjektivnih okoliščin, če so bila pravila o odmeri odškodnine pravilno uporabljena.
Sodba II Ips 131/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo višino odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi azbestoze, pri čemer je zavrnilo primerjavo s pavšalnimi zneski, določenimi v posebnih zakonih (ZOPDA), saj ti urejajo drugačen postopek in pravno podlago.
Sodba II Ips 825/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da oškodovančevo individualno vrednotenje posledic ne more biti edino merilo za odmero odškodnine, temveč mora biti korigirano z objektivnimi merili.
Sodba II Ips 130/2008 — Vrhovno sodišče
-
V tej sodbi je sodišče presodilo, da pri začetni obliki bolezni plevre brez pomembnega zmanjšanja življenjskih sposobnosti in z majhno verjetnostjo razvoja hujše bolezni, prisojena odškodnina ustreza merilom pravičnosti.
Sodba II Ips 179/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za azbestozo poudarilo, da je treba konkretne okoliščine bolezni individualizirati in jih umestiti v okvir primerljivih primerov iz sodne prakse, kar vpliva na končno višino prisojene odškodnine.
Sodba II Ips 636/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega zagotovljeno ravnovesje med individualnimi okoliščinami in objektivnimi merili za zagotavljanje enakosti pred zakonom.
Sodba II IPs 1022/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri revizijski presoji poudarilo pomen pravilnega ovrednotenja vseh ugotovljenih poškodb (v konkretnem primeru poškodba vratne hrbtenice in slušnega aparata) pri določitvi višine odškodnine za posamezne oblike nepremoženjske škode.
Sodba II Ips 61/2008 — Vrhovno sodišče
-
Revizijsko sodišče je zavrnilo revizijske navedbe, ki so zgolj ponavljale dejanske okoliščine, saj je bila materialnopravna presoja o višini odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti in zmanjšane življenjske aktivnosti že pravilno opravljena na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja.
Sodba II Ips 1025/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo zmanjšano življenjsko aktivnost tožnice, pri čemer je zavrnilo revizijske navedbe o previsoki odškodnini, ker je bila tožnica sposobna nadaljevati delo na kmetiji.
Sodba II Ips 252/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine za novo nastalo škodo upoštevalo izvedenska mnenja, tožnikovo izpovedbo in medicinsko dokumentacijo kot ključne dokaze za utemeljitev višine zahtevka.
Sodba II Ips 915/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo, da je bilo o odškodnini odločeno po daljšem času, ne opravičuje avtomatičnega zvišanja zneska odškodnine.
Sodba II Ips 211/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo poslabšanje že obstoječe poškodbe očesa, pri čemer je bila ključna izguba preostale vidne funkcije, ki je oškodovancu onemogočila opravljanje preciznih del.
Sklep in sodba II Ips 75/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za 21-letno oškodovanko poudarilo pomen dolgotrajnega zdravljenja in pričakovanih bodočih občasnih bolečin kot elementov za zvišanje odškodnine.
Sodba II Ips 593/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji zahtevka za odškodnino zaradi poškodbe tetive prsta poudarilo nujnost primerjave z drugimi primeri iz sodne prakse za zagotovitev pravičnega razmerja med prisojenimi zneski.
Sodba II Ips 204/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo poškodbe reber in odstranitev vranice, nastale v prometni nesreči, ter znižalo prvostopenjsko prisojeno odškodnino na podlagi presoje posamičnih oblik nepremoženjske škode.
Sodba II Ips 442/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine upoštevalo vpliv predhodne prometne nezgode na obseg telesnih in duševnih bolečin tožnika.
Sodba II Ips 297/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za posledice prometne nesreče potrdilo ustreznost razmejitve med posameznimi oblikami nepremoženjske škode ob upoštevanju že izplačanih zneskov.
Sodba II Ips 326/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo višino odškodnine za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki so nastale kot posledica prometne nesreče.
Sodba II Ips 184/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine presojalo ustreznost zneskov za strah, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in telesne bolečine ob upoštevanju konkretnih zdravstvenih težav oškodovanca.
VSL sodba II Cp 702/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za mladoletnega oškodovanca, ki je utrpel hude telesne poškodbe, upoštevalo tudi tožnikov prispevek k škodnemu dogodku, kar je vplivalo na zmanjšanje končnega zneska odškodnine.
Sodba II Ips 355/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je izvedenska ocena zmanjšanja življenjske aktivnosti v odstotkih dejanske narave, zato je v revizijskem postopku ni mogoče izpodbijati.
Sodba II Ips 709/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo revizijsko trditev o 'katastrofalni škodi' kot podlagi za dosojo celotnega zahtevanega zneska in potrdilo pravilnost odmere, ki je upoštevala tudi 40-odstotni soprispevek oškodovanca.
Sodba II Ips 124/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine poudarilo, da obseg škode sam po sebi ne terja posebne individualizacije, če so bile teža poškodbe, potek zdravljenja in vse posledice že ustrezno ovrednotene v okviru sodne prakse.
Sodba II Ips 486/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo po prometni nesreči uporabilo prosto presojo za ovrednotenje telesnih bolečin, strahu, zmanjšanja življenjske aktivnosti in skaženosti.
Sodba II Ips 365/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v obravnavanem primeru sodijo v kategorijo škod zmernega obsega, kar je narekovalo znižanje prvostopenjsko odmerjene odškodnine.
Sodba II Ips 444/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pri tožniku s trajnimi poškodbami dihalnih in trebušnih organov potrebno ustrezno ovrednotiti vsakodnevne telesne težave in duševne bolečine, ki izhajajo iz zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Sodba II Ips 346/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo konkretne oblike nepremoženjske škode, vključno s telesnimi bolečinami, strahom, zmanjšanjem življenjske aktivnosti in skaženostjo.
Sodba II Ips 289/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri odmeri odškodnine odšteti težave, ki izvirajo iz tožnikove adipoznosti, nevrotičnega stanja in degenerativnih sprememb hrbtenice, saj niso posledica prometne nesreče.
Sodba II Ips 270/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo razmerja med dosojenimi odškodninami v sodnih postopkih in zneski, izplačanimi na podlagi poravnav v primerljivih primerih poklicnih bolezni.
VSK sodba I Cp 475/2003 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavzelo stališče, da pritožbenemu sodišču ni treba izvajati analize ali navajati posamičnih primerov iz sodne prakse Vrhovnega sodišča pri utemeljevanju višine odškodnine.
Sodba II Ips 61/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da odstopanje od ustaljene sodne prakse pri odmeri odškodnine brez utemeljenega razloga pomeni kršitev načela enakosti pred zakonom.
Sodba II Ips 579/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je bila praksa odmere odškodnine na dan sojenja vzpostavljena kot odgovor na visoko inflacijo, kjer so zamudne obresti opravljale vlogo valorizacije glavnice.
Sodba II Ips 321/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti pomembno primerjati primere s podobnimi poškodbami, pri čemer se lahko uporabi Fischerjeva metoda uvrščanja v skupine od 1 do 6.
Sodba II Ips 307/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dolgotrajnost postopka ni samostojen kriterij za odmero odškodnine brez izkazanega ravnanja strank, ki bi pomenilo zavlačevanje ali zlorabo pravic.
Sodba II Ips 217/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da revizijsko sodišče ne posega v materialnopravno pravilnost sodbe, če je skupni znesek odškodnine za več oblik nepremoženjske škode ustrezen, čeprav bi bila notranja razmejitev med njimi lahko drugačna.
Sodba II Ips 125/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj subjektivno merilo oškodovanca ne zadošča za pravično odmero, zato je nujna kvantitativna primerjava z odškodninami v primerljivih primerih telesnih poškodb in zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Sodba II Ips 32/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za 54-letnega električarja poudarilo pomen objektivizacije posledic (npr. motnje vida, spomina) s primerjavo z odškodninami v podobnih primerih iz sodne prakse.
Sodba II Ips 536/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za zamudne obresti od odškodnine za nepremoženjsko škodo za čas od vložitve tožbe do izdaje sodbe, ker bi to pomenilo dvojno valorizacijo glavnice.
Sodba II Ips 282/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je izrecno zavrnilo uporabo argumenta kupne moči okolja oškodovanca kot kriterija za višino odškodnine.
VSL sodba II Cp 1649/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo pomen primerjave stanja ob izvensodni poravnavi s kasnejšim poslabšanjem zdravstvenega stanja oškodovanke kot ključnega elementa pri odmeri nadaljnje odškodnine.
Sodba II Ips 462/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru znižalo odškodnino za telesne poškodbe (zlom reber), ker je ocenilo, da je bila prvotno prisojena višina nesorazmerna glede na sodno prakso in stopnjo zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Sodba II Ips 340/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj sklicevanje na zneske iz drugih sodb ne dokazuje neustreznosti odmere, če je bila opravljena ustrezna individualizacija škode.
Sodba II Ips 312/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker prvostopenjsko sodišče ni obrazloženo razrešilo nasprotij med izvedenskim mnenjem o posledicah poškodbe in tožnikovo izpovedbo o zmanjšanju življenjske aktivnosti.
VSL sodba in sklep II Cp 1694/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za poškodbo roke upoštevalo, da je bil oškodovanec že pred škodnim dogodkom paraplegik, zaradi česar je bila njegova prizadetost zaradi poškodbe roke večja kot pri osebi brez tovrstne invalidnosti.
Sodba II Ips 80/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da primerjava zgolj z eno posamezno sodno odločbo ne zadostuje za utemeljitev zmotne uporabe materialnega prava pri odmeri odškodnine, če je sodišče pri odločanju sicer upoštevalo celotno sodno prakso.
Sodba II Ips 13/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine za nepremoženjsko škodo obravnavalo vpliv dolgotrajnega bolniškega staleža in oteženega opravljanja poklica (veterinarske medicine) na obseg priznane odškodnine.
Sodba II Ips 532/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti poudarilo pomen poklicne deklasacije in socialnega upada, ki sta nastala zaradi tožnikove prisilne opustitve uspešnega poklica.
Sodba II Ips 541/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in zmanjšanje življenjske aktivnosti upoštevalo, da je več kot polovica tožnikovih težav posledica predhodnih bolezenskih sprememb na hrbtenici.
Sodba II Ips 427/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da časovni okvir pričakovanega trajanja bolečin pomembno vpliva na višino odškodnine za tiste oblike škode, ki so odvisne od časa trajanja.
Sodba II Ips 274/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji zmanjšanja življenjske aktivnosti upoštevalo specifične omejitve tožnika pri opravljanju fizičnega dela poštarja in kmeta.
Sodba II Ips 597/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo revizijsko stališče, da se odškodnina za zmanjšanje življenjske aktivnosti določa s fiksnim zneskom na vsak ugotovljen odstotek invalidnosti.
Sodba II Ips 559/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine pravilno upoštevalo, da je tožnikove gibalne omejitve delno povzročila že prejšnja poškodba, zato je odškodnino odmerilo le glede na tiste aktivnosti, ki bi jih tožnik opravljal, če do škodnega dogodka ne bi prišlo.
Sodba II Ips 436/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pri določanju višine odškodnine ni mogoče avtomatično uporabljati fiksnih zneskov na odstotek zmanjšanja življenjske aktivnosti, temveč je nujna individualizirana presoja vseh okoliščin primera.
Sodba II Ips 255/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo starost oškodovanke (58 let) ter dejstvo, da del posledic poškodbe ni v celoti pripisljiv obravnavanemu škodnemu dogodku.
VSL sodba in sklep I Cp 2194/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo odmero odškodnine, ker je ocenilo, da sta nižji sodišči bistveno presegli ustaljene okvire za istovrstne škode, čeprav je bila upoštevana tožnikova mladost in zmanjšanje delovne sposobnosti.
Sodba II Ips 170/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo revizijsko navajanje, da bi morala biti odškodnina določena na podlagi primerjave z zneski, prisojenimi v drugih sodnih postopkih.
Sodba II Ips 106/93 — Vrhovno sodišče