odmera kazni
Sentenca
Pri odmeri kazni sodišče upošteva vse obteževalne in olajševalne okoliščine, ki vplivajo na težo kaznivega dejanja in storilčevo osebnost. Okoliščina, da storilec izvršuje nova kazniva dejanja v času, ko je zoper njega že uveden kazenski postopek za druga dejanja, izkazuje vztrajnost pri kriminalni dejavnosti in predstavlja utemeljeno obteževalno okoliščino (41. člen KZ).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je nepravilno upoštevalo direktni naklep in pridobitev premoženjske koristi kot obteževalni okoliščini pri kaznivem dejanju prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države, čeprav sta to znaka navedenega kaznivega dejanja.
VSK Sodba III Kp 49496/2024 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je utemeljeno zavrnilo upoštevanje obžalovanja kot olajševalne okoliščine, ker je bila obdolženka do trenutka odkritja kaznivega dejanja do svojega ravnanja povsem nekritična.
VSM Sodba VI Kp 92842/2024 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je razsodilo, da vpetosti v hudodelsko združbo in direktnega naklepa pri kaznivem dejanju prepovedanega prehajanja meje po 308. členu KZ-1 ni mogoče šteti za obteževalni okoliščini, ker sta inherentna sestavina oziroma nujna oblika krivde tega kaznivega dejanja.
VSC Sodba I Kp 84735/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je nepravilno upoštevalo koristoljubni namen kot obteževalno okoliščino, čeprav je ta element kvalificirane oblike kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje.
VSM Sodba III Kp 42643/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je v obravnavanem primeru znižalo zaporno kazen obtožencu, ker je ugotovilo, da so bile olajševalne okoliščine pri obeh soobtožencih primerljive, pri čemer je izpostavilo prepoved kompenzacije med različnimi vrstami sankcij.
VSK Sodba III Kp 73979/2023 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je razsodilo, da se stopnja alkoholiziranosti, ki le minimalno presega zakonski prag, in nastanek lahke telesne poškodbe (kot elementa kvalificirane oblike nevarne vožnje) ne smeta šteti kot obteževalni okoliščini pri odmeri kazni.
VSC Sodba II Kp 72303/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo pritožbeno trditev, da bi bila časovna oddaljenost dejanja (leto 2018) odločilna olajševalna okoliščina pri odmeri kazni.
VSK Sodba II Kp 20902/2019 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je ocenilo, da brezdomstvo v konkretnem primeru ni olajševalna okoliščina, saj so obtoženčeva ravnanja z ukradenimi plačilnimi karticami presegala zgolj zagotavljanje nujnih življenjskih potreb.
VSL Sodba VI Kp 74619/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da priznanje obtoženca nima velike teže, ker je bil prijet neposredno po vlomu, vrnitev predmetov pa je bila posledica policijskega zasega in ne prostovoljnega ravnanja storilca.
VSK Sodba III Kp 38467/2023 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri odmeri kazni za kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje upoštevalo tako težo prevoza večjega števila oseb kot tudi izjemne osebne okoliščine obtoženca (smrt družinskih članov med postopkom).
VSK Sodba III Kp 47733/2022 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri odmeri kazni za nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine utemeljeno upoštevalo šestkratno predhodno pravnomočno obsodbo obdolženca za istovrstna kazniva dejanja.
VSM Sodba III Kp 21042/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odmeri kazni za kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje upoštevalo, da priznanje obtoženca ni bistveno prispevalo k odkrivanju storilca, saj je bil zasačen pri dejanju.
VSK Sodba III Kp 83264/2022 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pravilno ravnalo, ko ni upoštevalo tuje obsodbe za posest prepovedanih drog kot obteževalne okoliščine, saj to dejanje v Sloveniji predstavlja le prekršek in je drugačne narave od kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje.
VSK Sodba III Kp 23070/2023 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je kot relevantno olajševalno okoliščino pri odmeri kazni priznalo smrt obsojenčeve soproge in hčerke, nastalo med kazenskim postopkom.
VSRS Sodba in sklep I Ips 47733/2022 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot obteževalno okoliščino upoštevalo obtoženčevo predkaznovanost za nasilna dejanja in dejanja z orožjem ter dejstvo, da je dejanje storil iz čiste objestnosti.
VSK Sodba III Kp 38195/2021 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da dejstvo, da storilec ni v drugem kazenskem postopku, predstavlja olajševalno okoliščino, medtem ko intenzivnost nasilja, ki ne presega zakonskih znakov kaznivega dejanja nasilja v družini, ne more biti obteževalna okoliščina.
VSL Sodba VI Kp 39232/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je nepravilno kot obteževalne okoliščine pri kaznivem dejanju prepovedanega prehajanja meje upoštevalo koristoljubnost, ogrožanje zdravja in varnosti ljudi ter naklep, saj so to zakonski znaki tega kaznivega dejanja.
VSM Sodba III Kp 32358/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kot olajševalno okoliščino pravilno upoštevalo priznanje krivde, podano med dokaznim postopkom, ker je obdolženec dejanje obžaloval in s tem prispeval k hitrejšemu zaključku postopka.
VSM Sodba III Kp 19680/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zvišalo kazen nad specialni minimum zaradi visoke stopnje ogroženosti življenja prebežnikov in odsotnosti olajševalnih okoliščin na strani obtoženca.
VSK Sodba III Kp 47733/2022 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri odmeri kazni za rop kot obteževalno okoliščino upoštevalo pravnomočne obsodbe za kazniva dejanja, ki jih je obtoženec storil po obravnavanih ropih.
VSL Sodba II Kp 45602/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pritožbeno sodišče je poudarilo, da sodišče prve stopnje ni ustrezno upoštevalo teže kaznivega dejanja oškodovanja upnikov, temveč je prevelik poudarek dalo olajševalnim okoliščinam.
VSM Sodba II Kp 58064/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo pritožbeno navedbo, da je obteževalna okoliščina dejstvo, da je obdolženec kaznivo dejanje storil v času, ko je zoper njega tekel drug kazenski postopek.
VSM Sodba II Kp 49228/2018 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 49. člen -
Sodišče je poudarilo, da je bila zaradi povečane družbene nevarnosti kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje zagrožena kazen z novelo KZ-1G zvišana, zato sklicevanje na starejšo sodno prakso pri presoji sorazmernosti ni utemeljeno.
VSC Sodba I Kp 22351/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo pritožbo tožilstva, ki je kot obteževalno okoliščino želelo šteti dejstvo, da je šlo za vojaško orožje, katerega promet posameznikom ni dovoljen, saj sta to že znaka kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja.
VSM Sodba II Kp 60372/2020 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 49. člen -
Sodišče je poudarilo, da število beguncev pri kaznivem dejanju prehajanja meje ne more biti edino merilo za odmero kazni.
VSK Sodba III Kp 36426/2020 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri odmeri kazni za kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje izpostavilo pomen generalne prevencije zaradi porasta tovrstnih kaznivih dejanj in upoštevalo predkaznovanost obtoženca kot obteževalno okoliščino.
VSK Sodba II Kp 28047/2019 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri odmeri denarne kazni za nevarno vožnjo upoštevalo visoko stopnjo alkohola in sočasno vožnjo pod vplivom prepovedanih psihoaktivnih zdravil kot obteževalni okoliščini.
VSM Sodba IV Kp 70079/2019-19 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kot obteževalno okoliščino pri odmeri kazni za veliko tatvino pravilno upoštevalo direktni naklep kot najvišjo stopnjo krivde.
VSM Sodba II Kp 5528/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo obsežno predhodno obsojenost obdolženca, ki ni dosegla pričakovanih prevzgojnih učinkov, ter njegovo priznanje kaznivega dejanja.
VSM Sodba II Kp 18586/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odmeri kazni za nevarno vožnjo kot obteževalno okoliščino pravilno upoštevalo specifično visoko stopnjo alkoholiziranosti (najmanj 1,00 mg alkohola v litru izdihanega zraka).
VSM Sodba IV Kp 5135/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo pritožbo tožilstva, ki je zahtevalo strožjo kazen zaradi teže poškodb in kršitve 58. člena ZPrCP, saj ti elementi že tvorijo zakonski znak kaznivega dejanja.
VSL Sodba VI Kp 60738/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo argumentacijo, ki je temeljila na primerjavi števila ilegalnih prebežnikov v drugih zadevah kot merilu za odmero kazenske sankcije.
VSL Sodba VI Kp 48267/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo status obdolženca kot specialnega povratnika za istovrstna premoženjska kazniva dejanja, pri čemer prejšnje kazenske sankcije niso dosegle svojega namena.
VSM Sodba II Kp 16050/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odmeri kazni za kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje dalo prevelik poudarek olajševalnim okoliščinam in prezrlo težo ter zavržnost dejanja.
VSM Sodba II Kp 22857/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo bistveno zmanjšano prištevnost, obžalovanje, osebno prizadetost in nekaznovanost obdolženca.
VSM Sodba III Kp 23887/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo pritožbeni očitek o koristoljubnosti kot obteževalni okoliščini, saj je ta že vsebovana v zakonskem opisu kaznivega dejanja po tretjem odstavku 308. člena KZ-1.
VSK Sodba III Kp 36043/2018 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da zgolj posedovanje pornografskega gradiva (brez izdelave ali posredovanja) avtomatično utemeljuje nižjo kazen, če je obseg gradiva (veliko število datotek) izkazal visoko stopnjo kršitve pravne vrednote.
VSM Sodba II Kp 40779/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kot bistveno olajševalno okoliščino pri odmeri kazni za kaznivo dejanje uboja upoštevalo storilčevo bistveno zmanjšano prištevnost, ki je bila posledica organske možganske okvare in psihosindroma.
VSM Sodba III Kp 36161/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je ocenilo, da upoštevanje izbrisanega prekrška kot obteževalne okoliščine ni vplivalo na končno višino kazni, saj je bila izrečena kazen že na spodnji meji zakonskega minimuma.
VSRS Sodba I Ips 15519/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče druge stopnje je znižalo kazen, ker je ocenilo, da je prvostopenjsko sodišče neutemeljeno pripisalo prevelik pomen splošnim navedbam o nespoštljivem odnosu obtoženca do pravosodnih organov med postopkom.
VSC Sodba I Kp 8405/2016 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je ugotovilo, da pri obtožencih niso bile podane olajševalne okoliščine, obstajala pa je obteževalna okoliščina predkaznovanosti, kar je narekovalo strožjo odmero kazni.
VSK Sodba III Kp 17485/2016 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri odmeri kazni za kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja upoštevalo visoko uničevalno moč raketometa, količino eksploziva ter povečano nevarnost tovrstnih dejanj v luči aktualnih terorističnih groženj v Evropi.
VSL sodba III Kp 39547/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izrecno zavrnilo, da bi bil nespoštljiv odnos obdolženca do tožilstva in sodišča lahko obteževalna okoliščina, saj gre za način obrambe.
VSK sodba II Kp 52242/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da odmera kazni za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami ni odvisna zgolj od količine droge, ampak od vseh specifičnih okoliščin primera.
VSC sodba I Kp 53548/2014 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče prve stopnje je storilo napako, ker pri odmeri kazni za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti ni upoštevalo dejstva, da obtoženec skrbi za mladoletne otroke.
VSK sodba II Kp 56726/2011 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je kot nedopustno obteževalno okoliščino ocenilo direktni naklep, saj je ta nujen element kaznivega dejanja krive ovadbe (283. člen KZ-1).
VSK sodba II Kp 33051/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pravilno zavrnilo dokazni predlog za izvedbo dokazov o okoliščini, ki je bila že vključena v zakonski znak kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let.
VSRS Sodba I Ips 29324/2013-78 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot olajševalni okoliščini upoštevalo nizko kriminalno količino (vloga izvidnice) in pravočasno priznanje krivde, medtem ko je bilo število tujcev in uporaba prevoznega sredstva upoštevano kot obteževalna okoliščina.
VSK sodba II Kp 18601/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri odmeri kazni za poskus izsiljevanja upoštevalo, da je bila izrečena kazen šestih mesecev zapora glede na predpisan razpon do petih let zapora primerna in na spodnji meji, ob odsotnosti drugih olajševalnih okoliščin.
VSK sodba II Kp 23505/2010 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da primerjava z drugimi kazenskimi zadevami pri presoji zakonitosti odmere kazni v zahtevi za varstvo zakonitosti ni dopustna.
Sodba I Ips 57112/2011-496 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se okoliščine za odmero kazni vrednotijo v vsakem konkretnem primeru posebej v okviru istega kazenskega predpisa.
Sodba I Ips 235/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot ključno obteževalno okoliščino, ki je preprečila izrek pogojne obsodbe, štelo dejstvo, da je premoženjska korist presegala petkratnik zneska, določenega kot kvalifikatorni element velike premoženjske koristi.
VSC Sodba II Kp 3/2010 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kot obteževalno okoliščino pri odmeri kazni upoštevalo dejstvo, da je obsojenec nova kazniva dejanja izvršil v času, ko je bil že v postopku zaradi drugih kaznivih dejanj.
Sodba I Ips 11/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri kazni za hudo telesno poškodbo pravilno ravnalo, ko teže poškodb, ki so zakonski znak kaznivega dejanja, ni štelo za dodatno obteževalno okoliščino.
Sodba I Ips 219/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo dopustnost upoštevanja starosti oškodovanke kot obteževalne okoliščine pri kaznivem dejanju spolnega napada na otroka.
Sodba I Ips 77/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da imajo pri presoji povratka po storitvi dejanja prednost okoliščine, ki so s samim dejanjem neposredno povezane.
VSM sodba I Kp 496/2007 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ · 14. člen KZ · 211. člen KZ · 211. člen, odstavek 2 KZ · 212. člen KZ · 212. člen, odstavek 1, točka 1 KZ · 25. člen KZ · 29. člen KZ · 29. člen, odstavek 1 KZ · 41. člen KZ · 41. člen, odstavek 1 KZ · 50. člen KZ · 51. člen KZ · 51. člen, odstavek 3 ZKP · 364. člen ZKP · 364. člen, odstavek 7 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 3 ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 4 ZKP · 383. člen ZKP · 386. člen ZKP · 92. člen ZKP · 92. člen, odstavek 2, točka 1 ZKP · 92. člen, odstavek 2, točka 2 ZKP · 92. člen, odstavek 2, točka 3 ZKP · 92. člen, odstavek 2, točka 4 ZKP · 92. člen, odstavek 2, točka 5 ZKP · 92. člen, odstavek 2, točka 6 ZKP · 95. člen ZKP · 95. člen, odstavek 4 ZKP · 97. člen ZKP · 97. člen, odstavek 1 ZKP · 98. člen ZKP · 98. člen, odstavek 1 -
Sodišče je presodilo, da sila pri kaznivem dejanju posilstva lahko pomeni obteževalno okoliščino, če presega običajno silo pri tovrstnih kaznivih dejanjih.
Sodba I Ips 213/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot obteževalno okoliščino pri odmeri kazni upoštevalo dejstvo, da je obdolženec storil kaznivo dejanje kot policist.
Sodba Kp 6/2007 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je bila zahteva za varstvo zakonitosti vložena zaradi očitka, da pritožbeno sodišče pri spremembi pogojne obsodbe v zaporno kazen ni ustrezno obrazložilo tehtanja med težo kaznivega dejanja in olajševalnimi okoliščinami.
Sodba I Ips 464/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot nedovoljeno obteževalno okoliščino izpostavilo dejstvo, da zoper obsojenca teče drug kazenski postopek.
Sodba I Ips 155/2003 in I Ips 212/2003 — Vrhovno sodišče
-
Pritožba obtoženca je bila zavrnjena, ker je sodišče prve stopnje že pravilno upoštevalo vse navedene olajševalne okoliščine, pritožnika pa nista izkazala obstoja novih.
VSC sodba Kp 22/2005 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je ocenilo, da priznanje krivde in obljuba plačila škode pri specialnem povratniku brez dohodkov nimata tolikšne teže, da bi utemeljevala znižanje kazni zapora.
VSC sodba Kp 415/2004 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kršilo domnevo nedolžnosti, ker je pri odmeri kazni upoštevalo obsojenčeve odprte postopke pri sodniku za prekrške.
Sodba I Ips 239/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot obteževalno okoliščino napačno upoštevalo dejstvo, da zoper obsojenca teče še en kazenski postopek, kar je narekovalo zvišanje kazni.
Sodba I Ips 290/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da je bila agresivnost kot značajska lastnost obsojenca upoštevana pri individualizaciji kazni za lahko telesno poškodbo, čeprav ta lastnost ni zakonski znak tega kaznivega dejanja.
Sodba I Ips 308/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče druge stopnje je zvišalo kazni obdolžencem, ker je ocenilo, da prvostopenjsko sodišče ni ustrezno ovrednotilo vseh obteževalnih okoliščin.
VSL sodba I Kp 1152/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče druge stopnje je zvišalo kazni, ker sodišče prve stopnje ni ustrezno ovrednotilo obteževalnih okoliščin pri nadaljevanem kaznivem dejanju nasilništva in kaznivih dejanjih zanemarjanja mladoletne osebe.
VSL sodba I Kp 882/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji primernosti kazenske sankcije upoštevalo časovno oddaljenost storitve kaznivega dejanja (osem let) in dejstvo, da oškodovanec pri dejanju ni bil poškodovan.
VSC sodba Kp 272/2000 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je izrecno poudarilo, da se direktni naklep kot zakonski element kaznivega dejanja ne sme upoštevati kot obteževalna okoliščina.
VSL sodba I Kp 1396/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče pri odmeri kazni za poskus umora preveč poudarilo prispevek oškodovanca, zato je bila kazen zvišana.
VSL sodba I Kp 425/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri enotne kazni upoštevalo, da je bil obtoženec že dvakrat kaznovan za istovrstna dejanja in da je izvršil osem posamičnih kaznivih dejanj velike tatvine.
VSL sodba I Kp 519/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru alkoholiziranost obdolženca v času prometne nesreče štelo za obteževalno okoliščino, saj je vsebnost alkohola dvakrat presegala dovoljeno mejo.
VSC sodba Kp 215/2000 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odmeri kazni za kaznivo dejanje ropa znižalo izrečene kazni, ker je ocenilo, da prvostopenjsko sodišče ni v zadostni meri upoštevalo majhne intenzitete sile, mladosti obdolžencev in njihove zasvojenosti.
VSL sodba I Kp 385/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo veliko število oškodovancev, višino povzročene škode ter dejstvo, da so bili oškodovanci starejši in zaupljivi ljudje.
VSC sodba Kp 105/2000 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da vlom v avtomobil na javnem parkirišču ob pomoči voznika za hiter pobeg ne predstavlja posebne in temeljite priprave, ki bi utemeljevala strožjo kazen.
VSL sodba I Kp 27/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da teža kaznivega dejanja, stopnja krivde in nadaljnje vinjeno ravnanje obdolženca po storitvi dejanja utemeljujejo izrek zaporne kazni namesto pogojne obsodbe.
VSC sodba Kp 82/00 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kot bistveno obteževalno okoliščino upoštevalo dejstvo, da je bil obtoženec že trikrat kaznovan za istovrstno kaznivo dejanje goljufije.
VSL sodba I Kp 1292/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot nepravilno zavrnilo upoštevanje obtoženčevega prejšnjega življenja kot obteževalne okoliščine, ker obtoženec ni bil nikoli spoznan za odgovornega za prekršek.
VSL sodba I Kp 1243/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo pritožbo tožilstva, ki je kot obteževalno okoliščino pri odmeri kazni za kaznivo dejanje nasilništva predlagalo upoštevanje dejstva, da obdolženec krivdo pripisuje oškodovancu.
VSL sodba I Kp 1314/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je sodišče pri odmeri kazni pravilno uravnotežilo obteževalno okoliščino specialnega povratništva z olajševalnimi okoliščinami, kot so priznanje, obžalovanje, majhna vrednost odtujenih predmetov in vpliv alkohola.
VSL sodba I Kp 1361/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri zaporne kazni za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti upoštevalo zavestno malomarnost, vožnjo pod vplivom alkohola in hude telesne poškodbe oškodovanca.
VSL sodba I Kp 687/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo pritožbo tožilstva, ki je zahtevalo strožjo kazen na podlagi obtoženčevih odprtih kazenskih postopkov, in potrdilo, da se ti ne smejo šteti v obteževalno okoliščino.
VSL sodba I Kp 1142/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot olajševalno okoliščino upoštevalo, da obtoženec v štirih letih po storitvi kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti ni storil novega kaznivega dejanja.
VSC sodba Kp 258/99 — Višje sodišče v Celju
-
Obramba je v konkretnem primeru uveljavljala, da sodišče pri odmeri kazni ni pravilno ovrednotilo vseh olajševalnih okoliščin, vključno z obsojenčevim zdravljenjem odvisnosti in njegovim ravnanjem po storitvi kaznivega dejanja.
Sodba I Ips 167/98 — Vrhovno sodišče
-
Večkratna predkaznovanost za istovrstna kazniva dejanja zoper premoženje in storitev novih dejanj kmalu po preteku pogojnega odpusta izključujeta smiselnost izreka pogojne obsodbe.
VSL sodba I Kp 300/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri kazni kot napačno ocenilo upoštevanje nepovrnitve škode kot obteževalne okoliščine, ne da bi preverilo zmožnost obtoženke za njeno povrnitev.
VSL sodba Kp 11/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot oteževalno okoliščino pri odmeri kazni upoštevalo dejstvo, da je bil obtoženec že predhodno kaznovan za istovrstno kaznivo dejanje, kar je narekovalo zvišanje izrečene zaporne kazni.
VSL sodba Kp 1662/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri kazni za več tatvin osebnih avtomobilov upoštevalo, da so bila dejanja storjena na škodo različnih oškodovancev ob različnih prilikah in da je storilec vozila prodal.
VSL sodba Kp 1413/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo, da si je obtoženec po storitvi dejanja ustvaril družino, se zaposlil in prenehal z izvrševanjem kaznivih dejanj, kar je narekovalo znižanje izrečene zaporne kazni.
VSL sodba Kp 1491/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri denarne kazni za ogrožanje javnega prometa premalo upoštevalo zavestno malomarnost storilca in nastanek hudih telesnih poškodb pri dveh osebah.
VSL sodba Kp 1440/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je nepravilno odmerilo kazen, ko je ob spremembi pravne opredelitve dejanja iz temeljne oblike goljufije v milejšo obliko izreklo enako višino kazni.
VSL sodba Kp 1151/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo različno vlogo soobtožencev, kjer je bil eden pobudnik kaznivega dejanja, drugi pa ne, kar je vplivalo na različno vrsto izrečenih sankcij.
VSL sodba Kp 873/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri kazni za nadaljevano kaznivo dejanje upoštevalo obdolženčevo 20-kratno predkaznovanost za istovrstna premoženjska kazniva dejanja.
VSL sodba Kp 1093/93 — Višje sodišče v Ljubljani