odmera nepremoženjske škode
Sentenca
Pri odmeri pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo mora sodišče uporabiti integralni pristop, kar pomeni, da mora celovito presojati vse oblike škode skupaj in ne zgolj izolirano vsake postavke posebej (179. člen OZ). Pri presoji pravnega standarda skaženosti sodišče ni vezano zgolj na objektivno oceno izvedenca o estetski motnji, temveč mora samostojno oceniti objektivne posledice poškodb ter subjektivno oškodovančevo duševno trpljenje.
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru oškodovanci niso navedli izvora duševnih bolečin niti niso opredelili kršenih osebnostnih pravic, zato sodišče ni imelo podlage za odmero odškodnine.
VSM Sodba II Kp 83110/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je v konkretnem primeru pri odmeri odškodnine za amputacijo prsta in posledične nevšečnosti presojalo ustreznost višine odškodnine v razmerju do podobnih primerov iz sodne prakse.
VSL Sodba II Cp 1811/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je odškodnino odmerilo na podlagi Fischerjeve klasifikacije poškodb, pri čemer je ločeno ovrednotilo telesne bolečine, strah in duševno trpljenje.
VSC Sodba Cp 323/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je izpostavilo, da sodne odločbe iz 90. let prejšnjega stoletja niso več primerne za primerjalno analizo pri odmeri škode, nastale v letu 2010, zaradi spremenjenih meril v sodni praksi.
VSRS Sodba II Ips 99/2016 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
V primeru katastrofalne škode je sodišče zaradi prepletenosti oblik škode odmero opravilo enotno.
VSRS sodba II Ips 132/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je znižalo prvotno odmerjeno odškodnino, ker je ocenilo, da trpljenje tožnice (srednje hude bolečine, neintenziven strah, 5-odstotno zmanjšanje življenjskih aktivnosti) ni utemeljevalo tako visokega zneska.
VSM sodba I Cp 1027/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo pomen avtonomne presoje sodišča pri oceni skaženosti, ki presega zgolj tehnično-kozmetično oceno izvedenca.
Sodba II Ips 267/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da oškodovančevo subjektivno vrednotenje posledic prometne nesreče ni edini kriterij za določitev višine odškodnine, temveč mora biti podvrženo objektivnemu korektivu.
Sodba II Ips 574/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da individualno vrednotenje oškodovanca ni edini kriterij, saj mora biti korigirano z objektivno pogojenostjo višine odškodnine.
Sodba II Ips 637/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da oškodovančevo individualno vrednotenje posledic ni edini kriterij, temveč mora biti korigirano z objektivnimi merili, da se zagotovi pravična odmera odškodnine.
Sodba II Ips 948/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se pri vplivu invalidnine na odmero odškodnine uporabi prosti preudarek, ne pa matematični izračun.
VSM sodba II Cp 602/2009 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da oškodovančevo individualno vrednotenje posledic ne more biti edino merilo za odmero odškodnine.
VSRS Sodba in sklep II Ips 597/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo starost oškodovanca, naravo njegovega poklica (fizični delavec) in vpliv nošnje medicinskega pripomočka (kolenska opornica) na duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in skaženosti.
Sodba II Ips 284/2006 — Vrhovno sodišče