odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Sentenca
Odškodnina za nepremoženjsko škodo se odmeri po vrednostih na dan sojenja, da se zagotovi načelo popolne odškodnine. Če je bil del odškodnine oškodovancu izplačan že pred pravdo, mora sodišče ta znesek valorizirati na vrednost na dan izdaje sodbe, da lahko pravilno ugotovi, kolikšen del odmerjene odškodnine ob sojenju še ni bil plačan (179. člen OZ). Šele po opravljeni valorizaciji predhodno izplačanega zneska je mogoče določiti preostanek dolgovane odškodnine.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o sodnih taksah (ZST-1)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov (Uredba o višini povračil stroško…)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (ZVGLD)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (Pravilnik o varnosti in zdravju…)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
- Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP)
- Odvetniška tarifa (Odvetniška tarifa)
- Pravilnik o varstvu pri delu v gozdarstvu (Pravilnik o varstvu pri delu v g…)
- Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)
Iz posameznih sodb
-
Pri odmeri odškodnine je sodišče upoštevalo celotne posledice obeh operativnih posegov, vključno z revizijskim posegom zaradi nastalega zapleta.
VSM Sodba I Cp 248/2025 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za medicinsko napako pravilno uporabilo obe načeli in s tem zagotovilo sorazmernost med individualno prizadetostjo oškodovanke in splošnimi standardi sodne prakse.
VSM Sodba I Cp 640/2024 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo pritožbene navedbe o vplivu visoke stopnje inflacije kot samostojnega dejavnika pri odmeri odškodnine.
VDSS Sodba Pdp 343/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 131. člen OZ · 131. člen, odstavek 2 OZ · 150. člen OZ · 153. člen OZ · 153. člen, odstavek 2 OZ · 153. člen, odstavek 3 OZ · 171. člen OZ · 171. člen, odstavek 2 OZ · 299. člen OZ · 299. člen, odstavek 2 Pravilnik o varstvu pri delu v g… · 3. člen URS · 14. člen URS · 22. člen URS · 23. člen ZDR-1 ZDR-1 · 34. člen ZDR-1 · 34. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 35. člen ZDR-1 · 45. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 15 ZVZD-1 ZVZD-1 · 12. člen ZVZD-1 · 5. člen -
Sodišče je pri odmeri upoštevalo načelo objektivizacije in primerjavo z že odmerjenimi odškodninami v sodni praksi za podobne poškodbe.
VSC Sodba Cp 340/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti očeta upoštevalo stopnjo povezanosti med tožnico in pokojnim ter njeno življenjsko situacijo v primerjavi z že razsojenimi primeri.
VSL Sodba I Cp 389/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče presojalo vpliv soprispevka oškodovanca in predhodnih degenerativnih sprememb na višino odškodnine za delovno nezgodo.
VSM Sodba I Cp 271/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Pri odmeri odškodnine za skaženost je sodišče upoštevalo opaznost brazgotin in njihov vpliv na tožničino socialno življenje, pri zmanjšanju življenjske aktivnosti pa trajne posledice v obliki omejene gibljivosti sklepov.
VSL Sodba II Cp 235/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je poudarilo, da oškodovančeva nezmožnost uvida v lastno stanje zaradi možganske poškodbe ne zmanjšuje njegove pravice do pravične denarne odškodnine.
VSRS Sodba II Ips 89/2021 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da opredelitev teže poškodbe po Fischerjevi lestvici v sodni odločbi ni nujna, saj so odločilni zakonski kriteriji intenzivnosti in trajanja bolečin.
VSL Sodba I Cp 1216/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za škodo, nastalo v prometni nesreči na Hrvaškem, uporabilo orientacijske kriterije Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške.
VSM Sodba I Cp 458/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da se invalidnina obravnava kot okoliščina pri odmeri odškodnine, ne pa kot znesek, ki se avtomatično odšteje od odškodninskega zahtevka.
VSL Sodba II Cp 299/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženka je neutemeljeno navajala zgolj nominalne zneske iz preteklih sodb, ne da bi pri tem upoštevala časovno razliko in spremenjene okoliščine primera.
VSL Sodba in sklep II Cp 2011/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo, da je tožnik trpel bolečine v precej daljšem časovnem obdobju (eno leto), kar je utemeljevalo odstop od primerov, na katere se je sklicevala pritožba.
VSM Sodba I Cp 777/2020 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri upoštevalo, da je šlo za lažji zlom gležnja brez trajnih posledic v obliki zmanjšanja življenjske aktivnosti.
VSC Sodba Cp 241/2020 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je v konkretnem primeru višino odškodnine za nepremoženjsko škodo po zlomu gležnja utemeljilo na podlagi ugotovitev izvedenca medicinske stroke.
VSC Sodba Cp 250/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Tožena stranka je izpodbijala višino odškodnine v prometni nesreči, pri čemer se je sklicevala na neskladje z medicinskimi dejstvi in primerljivo sodno prakso.
VSK Sodba I Cp 511/2019 — Višje sodišče v Kopru
-
Vrhovno sodišče je poudarilo pomen primerjave s sodno prakso pri presoji, ali prisojena odškodnina po posameznih postavkah nepremoženjske škode odstopa od primerljivih primerov.
VSRS Sodba II Ips 135/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za poškodbo pogačice uporabilo Fischerjevo lestvico za klasifikacijo teže primera kot srednje hudega, kar služi kot orientacijski okvir za objektivizacijo odškodnine.
VSL Sodba II Cp 324/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pojasnilo, da je pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti treba preveriti, ali je invalidnina priznana za isto vrsto telesne okvare, kot je predmet odškodninskega zahtevka.
VSRS Sodba VIII Ips 76/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri poudarilo nujnost usklajevanja z ustaljeno sodno prakso v primerljivih zadevah pri presoji telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem.
VSL Sodba II Cp 1741/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je opozorilo, da je posttravmatsko stresno motnjo glede na njeno trajanje treba upoštevati pri odmeri odškodnine iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti, ne pa zgolj pod postavko strahu.
VSL Sodba II Cp 1137/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri upoštevalo odsotnost vsakodnevnih neposrednih stikov med tožniki in pokojnim kot relevantno okoliščino, ki vpliva na višino prisojene odškodnine.
VSM Sodba I Cp 453/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo mnenje izvedenca medicinske stroke in vključilo oceno bodočih lahkih telesnih bolečin, pri čemer je primerjavo opravilo v okviru Fischerjeve lestvice za lažje telesne poškodbe.
VSL Sodba II Cp 645/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri upoštevalo, da je oškodovanec že imel parodontalno bolezen, zato je odškodnino omejilo le na škodo do trenutka, ko bi oškodovanec zobe izgubil po naravni poti.
VSL Sodba I Cp 1192/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti upoštevalo starost tožnice (73 let) in dejstvo, da je bila že pred škodnim dogodkom invalidsko upokojena, kar je vplivalo na znižanje dosojene odškodnine.
VSM Sodba I Cp 614/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Pritožbeno sodišče je zvišalo odškodnino s 40.000 EUR na 50.000 EUR, ker je ocenilo, da je prvostopenjsko sodišče neutemeljeno upoštevalo okoliščine iz ustavljenega kazenskega postopka v škodo tožnika.
VSL Sodba II Cp 2101/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo ustreznost odškodnine za telesne poškodbe zapestja, nastale pri padcu z lestve, in zvišalo prisojeni znesek zaradi neustrezne prvostopenjske ocene intenzivnosti posledic.
VSC Sodba Cp 447/2017 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da pritožbeno sodišče lahko spremeni višino odškodnine, če sodišče prve stopnje ni v zadostni meri upoštevalo vseh relevantnih subjektivnih in objektivnih kriterijev.
VSL sodba II Cp 2185/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pri presoji primernosti odškodnine prevladujejo ugotovitve o konkretnih posledicah poškodbe nad formalno kategorizacijo poškodb.
VSL sodba III Cp 1052/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne poškodbe in posttravmatsko stresno motnjo zmotno prezrlo trajanje psihiatričnega zdravljenja ter trajne posledice, ki oškodovancu povzročajo bolečine pri normalni obremenitvi.
VDSS sodba in sklep Pdp 982/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti upoštevalo dejstvo, da je od škodnega dogodka do izdaje sodbe preteklo več kot 12 let.
VSL sodba in sklep I Cp 3251/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pri odmeri za lahke telesne poškodbe ni mogoče zgolj mehansko primerjati posameznih postavk, temveč je treba upoštevati celotno škodno sliko oškodovanca.
VSC sodba Cp 144/2015 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo revizijske navedbe o prenizki obrazloženosti odškodnine, ker so bile ugotovitve o telesnih bolečinah, strahu in zmanjšanju življenjske aktivnosti dovolj izčrpne.
VSRS sodba II Ips 2/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine upoštevalo intenzivnost zdravljenja, ki je vključevala pogoste zdravstvene preglede, in časovno komponento trajajočih bolečin ter bodoče posledice za življenjsko aktivnost oškodovanca.
VSL sodba II Cp 3455/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru poudarilo nujnost valorizacije pred pravdo izplačanega nespornega dela odškodnine na dan sojenja, saj brez tega ni mogoče pravilno odmeriti preostalega dela odškodnine.
VSL sodba I Cp 2374/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zvin vratne hrbtenice upoštevalo trend znižanja odškodnin za tovrstno poškodbo po letu 2008.
VSL sodba II Cp 2585/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri upoštevalo individualne lastnosti oškodovanca in naravo poškodb (zlom reber in zdrs v predelu prsnice) v primerjavi s sodno prakso za tovrstne poškodbe.
VSL sodba II Cp 3154/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je poudarilo, da je pri ugotavljanju zmanjšanja življenjskih aktivnosti ključna konkretna prizadetost funkcij, ne pa zgolj pavšalno sklicevanje na medicinske kriterije ali tabele.
VSL sodba II Cp 308/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je za razvrščanje teže telesnih poškodb uporabilo Fischerjev sistem, pri čemer je konkretne poškodbe tožnika uvrstilo v V. skupino (zelo hude) in ne v VI. skupino (izjemno hude), kar je vplivalo na končno višino prisojene odškodnine.
VSL sodba II Cp 81/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je presojalo višino odškodnine za hude telesne poškodbe, nastale v prometni nesreči, pri čemer je kot merilo uporabilo primerjavo s sodno prakso za podobne primere nepremoženjske škode.
Sodba II Ips 20/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se prebivališče oškodovanca na območju z višjim življenjskim standardom lahko upošteva kot okoliščina, ki vpliva na višino odškodnine.
VSL sodba II Cp 2930/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo vpliv posledic zdravljenja, kot so brazgotine in zarastline, na zmanjšanje življenjskih aktivnosti in bodoče zdravstveno stanje oškodovanca.
VSL sodba I Cp 1663/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru zaradi medsebojne pogojenosti in prepletenosti trpljenja oškodovanke zaradi spolne zlorabe utemeljeno prisodilo enotno odškodnino namesto ločene odmere po posameznih postavkah.
Sodba II Ips 166/2009 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZOR · 203. člen -
Sodišče je pojasnilo, da se začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti praviloma upošteva v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem.
VSL sodba II Cp 473/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo poškodbe prstov desne roke pri fizičnem delavcu, pri čemer je ocenjevalo vpliv na zmanjšanje življenjskih aktivnosti glede na naravo njegovega dela.
VSL sodba II Cp 3331/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo revizijske navedbe, da je uporaba merila povprečnih neto plač za primerjavo odškodnin nedopustna, saj gre za pomemben orientacijski okvir pri zagotavljanju pravične odškodnine.
Sodba II Ips 182/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo dejstvo, da oškodovanec ni utrpel nobenih trajnih posledic.
Sodba in sklep II Ips 645/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo vpliv dolgega časovnega obdobja od škodnega dogodka (leta 1997) do izplačila odškodnine na obseg škode.
Sodba II Ips 463/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo trajno izgubo treh prstov na roki kot obliko nepremoženjske škode, ki bistveno vpliva na zmanjšanje življenjske aktivnosti.
Sodba II Ips 544/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo vrsto poškodb (zlom čašice lopatice, udarnina goleni, bakterijsko vnetje) in njihovo vplivanje na tožničino življenje.
VSK sodba Cp 1344/2010 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri presoji zmanjšanja življenjske aktivnosti upoštevalo, da je bila zmanjšana spolna aktivnost v 50 % posledica uživanja alkohola, zato je odškodnino ustrezno znižalo.
Sodba II Ips 1191/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo odškodnino za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, ker znesek ni bistveno odstopal od primerljive sodne prakse, kljub navedbam tožene stranke o previsoki odmeri.
VDSS sodba Pdp 1181/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo nujnost valorizacije že plačanih zneskov odškodnine, da se zagotovi ustrezna višina denarnega zadoščenja glede na cene ob izdaji sodbe.
VDSS sodba in sklep Pdp 918/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo specifične oblike nepremoženjske škode, nastale v prometni nesreči, vključno s telesnimi bolečinami, strahom, skaženostjo ter zmanjšanjem življenjske aktivnosti.
Sodba II Ips 901/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo specifične poškodbe, kot so zlom vretenc, zlom sitke in kontuzija možganov, ter dolgotrajno bolečinsko obdobje pri mladem oškodovancu.
Sodba II Ips 345/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj tožnikovo subjektivno zatrjevanje travmatičnega doživljanja škodnega dogodka ne zadostuje za odmero odškodnine, če ni podprto z objektivnimi medicinskimi ugotovitvami izvedenca.
VSL sklep I Cp 3034/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo deljeno odgovornost udeležencev v prometni nesreči (60 % prispevek oškodovanca) in zvišalo odškodnino zaradi večjega obsega duševnih bolečin ob zmanjšanju življenjske aktivnosti.
Sodba II Ips 862/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj začasna omejitev intenzivnega ukvarjanja s športnimi aktivnostmi, če je oškodovanec z vadbo pričel kmalu po poškodbi, ne opravičuje dosoje odškodnine za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti.
VSL sodba I Cp 665/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo, da je bilo dolgotrajno zdravljenje poškodb, nastalih pri nezgodi z viličarjem, povezano s številnimi nevšečnostmi, kar je utemeljevalo višino prisojene odškodnine.
VSK sodba Cp 1191/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da individualno vrednotenje posledic poškodbe s strani oškodovanca ne sme prevladati nad objektivnimi merili za odmero odškodnine.
Sodba II Ips 325/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče mora pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevati invalidnino, ki jo oškodovanec prejema, kot eno od relevantnih okoliščin za določitev pravične odškodnine.
VSL sklep I Cp 2694/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da oškodovančevo subjektivno vrednotenje posledic prometne nesreče (zlom vretenca, duševne bolečine) ne sme prevladati nad objektivnimi merili za odmero odškodnine.
Sodba II Ips 612/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj oškodovančevo individualno vrednotenje posledic ne zadostuje za določitev višine odškodnine, če ni uravnoteženo z objektivnimi merili.
Sodba in sklep II Ips 275/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri izpostavilo pomen ustreznega vrednotenja dolgotrajnosti zdravljenja in intenzivnosti telesnih bolečin pri hudih telesnih poškodbah.
Sodba II Ips 978/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da načelo individualizacije ni absolutno, saj mora biti vedno korigirano z načelom objektivne pogojenosti višine odškodnine.
Sodba II Ips 176/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi zloma nadlaktničnega vratu presojalo ustreznost prisojenih zneskov za telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in strah.
Sodba II Ips 883/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo primernost odmere odškodnine za telesne bolečine, strah ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in skaženosti.
Sodba in sklep II Ips 1130/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo intenzivnost strahu za življenje, strah za izid zdravljenja ter posledično osebnostno spremembo tožnika, ki se je po nesreči odmaknil od socialne sredine.
Sodba II Ips 891/2006 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je v reviziji uveljavljal prenizko odmerjeno odškodnino za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Sodba in sklep II Ips 787/2006 — Vrhovno sodišče
-
Revizijsko sodišče je presojalo pravilnost odmere odškodnine za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, pri čemer je izpostavilo vezanost na ugotovljeno dejansko stanje glede obsega škode.
Sodba II Ips 1036/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo, da je tožnica na izplačilo odškodnine čakala štiri leta in da toženka ni plačala nespornega dela odškodnine pred sodnim postopkom.
VSL sodba II Cp 3766/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zdrobljen zlom leve petnice presojalo ustreznost prisojenih zneskov za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti.
Sodba II Ips 701/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti upoštevalo tožnikov soprispevek k nastanku škode v višini 30 %.
Sodba in sklep II Ips 791/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo 100-odstotno zmanjšanje življenjske aktivnosti oškodovanke, ki je trajno vezana na invalidsko posteljo, ter popolno spremembo kakovosti njenega življenja po prometni nesreči.
Sodba II Ips 566/2006 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je zahteval višjo odškodnino zaradi trajnih posledic poškodbe noge, ki so vplivale na njegovo zmožnost za delo na kmetiji, povzročale duševne bolečine zaradi skaženosti (šepanje) in omejevale njegovo vsakodnevno življenje.
Sodba II Ips 404/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je izpostavilo, da se sekundarni strah in nevšečnosti med zdravljenjem ter duševne bolečine zaradi skaženosti in zmanjšanja življenjske aktivnosti do določene mere neločljivo prepletajo.
VSL sodba I Cp 273/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo navedbe o telesnih bolečinah, strahu in duševnih bolečinah zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, pri čemer je poudarilo, da revizija ne more biti namenjena ponovni dokazni oceni dejstev.
Sodba II Ips 827/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine, skaženost, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti poudarilo pomen primerjalne sodne prakse nasproti zgolj subjektivnemu vrednotenju oškodovanca.
Sodba II Ips 851/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti poudarilo pomen ustrezne teže dejstev, ki izhajajo iz zdravstvene dokumentacije in izvedenskega mnenja.
Sodba II Ips 716/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo nujnost ravnovesja med individualnim vrednotenjem posledic poškodb in objektivnim merilom primerljivosti odškodnin v sodni praksi.
Sodba II Ips 530/2008 — Vrhovno sodišče
-
Revizijsko sodišče je zavrnilo revizijo, ker je presodilo, da sta nižji sodišči pravilno ovrednotili obseg nepremoženjske škode na podlagi izvedenskih mnenj in zdravstvene dokumentacije.
Sodba II Ips 470/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne poškodbe vratne hrbtenice potrdilo, da mora biti višina odškodnine določena ob hkratnem upoštevanju individualnih posledic za oškodovanca in objektivnih meril primerljivosti.
Sodba II Ips 545/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo znižanje odškodnine, ker je ocenilo, da drugostopenjsko sodišče ni pravilno ovrednotilo intenzitete in trajanja telesnih ter duševnih bolečin, ki so bile posledica življenjsko ogrožajočih poškodb.
Sodba II Ips 249/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za amputacijo goleni poudarilo pomen bodočih telesnih bolečin, nevšečnosti pri uporabi proteze in vnetij krna kot elementov za določitev pravične denarne odškodnine.
Sodba II Ips 270/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri revizijski presoji poudarilo, da zgolj ponavljanje ugotovitev izvedencev in subjektivnih navedb stranke ne zadostuje za spremembo višine odškodnine, če je bila ta odmerjena ob pravilnem upoštevanju meril za nepremoženjsko škodo.
Sodba II Ips 177/2007 — Vrhovno sodišče
-
Revident je izpodbijal višino odškodnine s sklicevanjem na premalo vrednotenje dejstev iz izvedenskega mnenja in zdravstvene dokumentacije v primerjavi s sodno prakso v podobnih primerih.
Sodba II Ips 992/2006 — Vrhovno sodišče
-
V konkretni zadevi je šlo za presojo višine odškodnine za nepremoženjsko škodo, nastalo zaradi udara električnega toka.
Sodba II Ips 581/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da so bile pri odmeri odškodnine pravilno in ločeno upoštevane vse oblike nepremoženjske škode, ki so bile ugotovljene v postopkih na prvi in drugi stopnji.
Sodba II Ips 435/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine presojalo obseg nepremoženjske škode na podlagi zdravstvene dokumentacije in izvedenskega mnenja medicinske stroke.
Sodba II Ips 702/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo presojalo posledice zloma vratu desne stegnenice.
Sodba II Ips 484/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretni zadevi potrdilo zmanjšanje odškodnine za 20 % zaradi ugotovljenega prispevka tožnice k večjemu obsegu škode.
Sodba II Ips 436/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretni zadevi pri odmeri zadoščenja za telesne bolečine in strah zaradi zvina vratne hrbtenice v celoti sledilo ugotovitvam izvedenskega mnenja, ki ga je v revizijskem postopku izpodbijala tožena stranka.
Sodba II Ips 397/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za strah zaradi azbestne bolezni ugotovilo, da prvostopenjsko sodišče ni pravilno ovrednotilo vpliva strahu na oškodovančevo izolacijo in depresijo.
VSK sodba I Cp 397/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
V tej sodbi je sodišče pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi prometne nesreče v tujini presojalo ustreznost višine zneska glede na določbe madžarskega prava.
Sodba II Ips 632/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se pri plačanem nespornem delu odškodnine za nepremoženjsko škodo pred sodno odmeritvijo ne uporabijo pravila o vračunanju obresti po 313. členu ZOR.
VSL sodba II Cp 1560/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo razmerje med valorizacijo odškodnine po cenah na dan sojenja in začetkom teka zamudnih obresti, da bi preprečilo dvojno valorizacijo terjatve.
Sodba in sklep II Ips 231/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da trajanje sodnega postopka v okviru treh let, ki je bilo posledica naknadnega predlaganja dokazov, ne predstavlja samostojne okoliščine, ki bi vplivala na zvišanje odškodnine za negmotno škodo.
Sodba II Ips 581/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo uporabo meril za odmero odškodnine po hrvaškem pravu, saj se je postopek vodil pred slovenskim sodiščem.
Sodba II Ips 652/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo revizijsko zahtevo po ločenem ovrednotenju časa kot posebne postavke in potrdilo, da se časovni faktor vključi v zvišanje osnovnih odškodninskih postavk.
Sodba II Ips 383/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se čas čakanja na odškodnino upošteva kot eden izmed dejavnikov pri določitvi višine odškodnine, pri čemer ni potrebna ločena kvantifikacija tega elementa.
Sodba II Ips 72/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je višja zahtevana odškodnina lahko ocenjena kot pretirana, če znatno odstopa od prisojenih zneskov za primerljive poškodbe v drugih zadevah.
VSL sodba II Cp 365/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da poškodbe vratne hrbtenice in z njimi povezane nevšečnosti ne dosegajo praga za uvrstitev med večje oziroma težje škode.
Sodba II Ips 570/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri 65-letnem oškodovancu po pretepu priznalo odškodnino za strah in telesne bolečine, zahtevek za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pa je zavrnilo.
VSL sodba I Cp 1304/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo dolgotrajno zdravljenje, izrazite nevšečnosti, potrebo po tuji pomoči in intenzivnost strahu za prihodnost zaradi smrtno nevarnih poškodb.
VSL sodba I Cp 1541/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pritožnik je zatrjeval kršitev 17. člena Ustave zaradi prenizke odškodnine za 100 % invalidnost, vendar ni uspel dokazati, da bi sodišče pri odmeri ravnalo arbitrarno.
-
Sodišče mora pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo ugotoviti vse oblike škode na dan sojenja, kar v konkretnem primeru pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje celovito presoditi vse oblike škode v času odločanja.
VSL sklep II Cp 670/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo specifične poškodbe (zlom kosti in pretrganje vezi) ter presojalo vpliv soodgovornosti oškodovanca zaradi pomanjkanja izkušenj in prehitre vožnje.
VSL sodba in sklep II Cp 2006/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zaradi prelivanja škodnih posledic med posameznimi oblikami nepremoženjske škode primerjava odškodnin zahteva celostno presojo, ne le primerjavo posameznih postavk.
Sodba II Ips 332/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da morebitna odstopanja pri presoji posamezne oblike škode ne vodijo nujno do spremembe končnega rezultata, če je celotna prisojena odškodnina ustrezna.
Sodba II Ips 188/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče poudarja, da je zaradi prepletenosti posledic hudih telesnih poškodb pravilno odločati o vseh postavkah nepremoženjske škode hkrati, da se zagotovi celovita in pravična odškodnina.
Sodba in sklep II Ips 517/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za mladoletno oškodovanko posebej poudarilo pomen njene starosti, saj so posledice poškodb bistveno spremenile njena življenjska pričakovanja in način življenja.
VSC sodba Cp 833/97 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče pri odmeri odškodnine za skaženost obraza ne sme upoštevati skaženosti drugih delov telesa, če ta ni bila predmet tožbenega zahtevka.
Sodba II Ips 331/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine izpostavilo, da revizija ne more biti uspešna, če zgolj ponavlja dejanske ugotovitve izvedencev in izraža nestrinjanje z njihovo vrednostno oceno, ne da bi izkazala kršitev materialnega prava pri uporabi načel odmere.
Sodba II Ips 761/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine za telesne bolečine in zmanjšanje življenjske aktivnosti po delovni nezgodi tehtalo med težo poškodb sklepa in mišic ter ustreznostjo prisojenih zneskov v primerjavi s sodno prakso.
Sodba II Ips 1079/2007 — Vrhovno sodišče