odmera pravične denarne odškodnine
Sentenca
Pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo se odmeri na podlagi načela individualizacije in objektivne pogojenosti, pri čemer sodišče upošteva stopnjo in trajanje telesnih ter duševnih bolečin, strahu in zmanjšanja življenjske aktivnosti. Višina odškodnine mora biti v sorazmerju s pomenom prizadete dobrine in namenom odškodnine, da oškodovancu nudi satisfakcijo za pretrpljeno škodo (179. člen OZ).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je izpostavilo, da je pri presoji pravilne uporabe načela pravične denarne odškodnine v primerih prometnih nesreč nujna primerjava enotnih odškodnin za vse oblike nepremoženjske škode, ne pa po posameznih postavkah.
VSM Sodba I Cp 765/2024 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče prve stopnje je kršilo dolžnost obrazložitve, ker je odškodnino odmerilo zgolj s pavšalnim sklicevanjem na sodno prakso brez navedbe konkretnih primerljivih odločb.
VSL Sodba II Cp 492/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in strahu, pri čemer je poudarilo pomen primerjave s sodno prakso za doseganje pravične denarne odškodnine.
VDSS Sodba Pdp 36/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da invalidnina ne sme avtomatično zmanjševati odškodnine, temveč se njen vpliv presoja skozi prizmo dejanskega zmanjšanja prizadetosti oškodovanke.
VDSS Sodba Pdp 887/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo metodologijo primerjave odškodnin, pri čemer je izpostavilo, da je edini ustrezni imenovalec za primerjavo med primeri, ki so bili sojeni v različnih časovnih obdobjih, število povprečnih mesečnih neto plač.
VSL Sodba II Cp 1815/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo, da tožena stranka višine vtoževanega zahtevka ni prerekala, sodišča ne zavezuje k prisoji vtoževanega zneska, če ta ni v skladu z načelom objektivne pogojenosti.
VSRS sodba II Ips 278/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v primeru prometne nesreče z mednarodnim elementom poudarilo, da je pri uporabi tujega prava (pravo BiH) treba orientacijske kriterije Vrhovnega sodišča Federacije BiH uporabiti kot smernice in ne kot avtomatičen izračun.
VSL sodba III Cp 944/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo metodo avtomatične kapitalizacije celotne invalidnine pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti in poudarilo pomen ugovora tožene stranke pri upoštevanju prejetih dohodkov.
VSL sodba II Cp 94/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče pri odmeri ni upoštevalo zatrjevane oslabelosti vida, saj je izvedenec medicinske stroke te posledice ni ugotovil, tožena stranka pa jo je prerekala.
VSM sodba I Cp 7/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da se invalidnina kot okoliščina primera pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti upošteva le, če ni že zajeta v dosojeni renti za izgubljeni zaslužek ali povečane potrebe.
VSL sodba I Cp 941/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pritožnica je utemeljeno opozorila na potrebo po primerjavi z ustaljeno sodno prakso pri odmeri odškodnine za sekundarni strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
VSL sodba II Cp 1239/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ker pri odmeri ni upoštevalo že plačanega dela odškodnine v valorizirani višini.
VSL sklep II Cp 2073/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti upoštevalo tožničino prejšnjo aktivnost in prepoznavnost v glasbeni in plesni skupini kot element, ki vpliva na višino odškodnine.
Sodba II Ips 903/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da pritožnica ni zatrjevala nobenih okoliščin, ki bi opravičevale višjo odškodnino zaradi dolgotrajnosti postopka, zato se je odmera odškodnine izvedla brez upoštevanja tega kriterija.
VSL sodba III Cp 2804/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo, da je bila žalitev slišana le s strani ožjega družinskega člana, kar je vplivalo na manjšo intenziteto prizadetosti v primerjavi z javno razžaljenostjo.
VSM sodba I Cp 532/2011 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za prometno nesrečo uporabilo hrvaške orientacijske kriterije iz leta 2002 in jih valoriziralo s količnikom 1,5 zaradi rasti povprečnih plač.
VSM sodba I Cp 2031/2009 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne poškodbe uporabilo metodo primerjave s sodno prakso (Fischerjeva razvrstitev) in uvrstilo primer v skupino srednje hudih poškodb, pri čemer se je oprlo na anamnestične podatke iz izvedenskega mnenja.
VSK sodba Cp 984/2008 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo specifičnosti tožnikovega profesionalnega in rekreativnega ukvarjanja s športom ter potrebo po umeščanju zneska v razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami.
Sodba II Ips 427/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo tudi časovno komponento, oziroma trajanje postopka od nastanka škode do odmere odškodnine.
Sodba II Ips 351/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da tožnikova lastna ocena sorazmerja med posameznimi vrstami nepremoženjske škode ni zavezujoča in ne nadomešča sodne presoje o pravični odškodnini.
Sodba II Ips 10/99 — Vrhovno sodišče