odmera preživnine
Sentenca
Preživnina za otroka se odmeri tako, da je primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja, pri čemer mora zajemati vse stroške otrokovih življenjskih potreb (190. člen DZ). Sodišče pri odmeri upošteva preživninske potrebe otroka in finančne zmožnosti obeh staršev. Ugotovljeni stroški niso fiksni, temveč predstavljajo približen izračun potreb, ki se spreminjajo glede na otrokovo starost in okoliščine, zato sodišče pri odmeri uporablja tudi splošno znane podatke o stroških preživljanja otrok primerljive starosti.
- Družinski zakonik (DZ)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1)
- Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS)
- Zakon o ratifikaciji konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, Uradni list SFRJ (mednarodne)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrnilo sklicevanje na povprečne statistične podatke Ministrstva za delo in družino kot irelevantne za odmero konkretne preživnine.
VSL Sklep IV Cp 2327/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: DZ DZ · 138. člen DZ · 138. člen, odstavek 1 DZ · 138. člen, odstavek 3 DZ · 141. člen DZ · 141. člen, odstavek 1 DZ · 141. člen, odstavek 2 DZ · 141. člen, odstavek 5 DZ · 183. člen DZ · 183. člen, odstavek 1 DZ · 189. člen DZ · 190. člen DZ · 190. člen, odstavek 1 DZ · 190. člen, odstavek 2 -
Sodišče je kot nujen stanovanjski strošek priznalo kredit, s katerim je zavezanec odkupil solastniški delež na nepremičnini in s tem preprečil njeno civilno delitev.
VSL Sklep IV Cp 1861/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da plesno udejstvovanje otrok ne predstavlja luksuza, če finančne zmožnosti staršev dopuščajo takšno razvedrilo, vendar imajo nujne potrebe (hrana, bivanje) vedno prednost.
VSL Sklep IV Cp 1167/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: DZ · 141. člen DZ · 141. člen, odstavek 1 DZ · 141. člen, odstavek 2 DZ · 143. člen DZ · 143. člen, odstavek 1 DZ · 183. člen DZ · 183. člen, odstavek 1 DZ · 189. člen DZ · 190. člen DZ · 190. člen, odstavek 1 DZ · 190. člen, odstavek 2 DZ · 196. člen DZ · 199. člen DZ · 199. člen, odstavek 1 -
Sodišče je pri odmeri preživnine poudarilo, da je treba ustrezno ovrednotiti očetove stroške oskrbe otrok med izvajanjem stikov, kar neposredno vpliva na porazdelitev preživninskega bremena med starša.
VSC Sklep Cp 124/2025 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da bi se državna štipendija in zaslužek od študentskega dela štela kot vir za kritje preživninskih potreb upravičenca.
VSL Sklep IV Cp 1563/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri preživnine upoštevalo celoten nabor dohodkov staršev in potrebe otroka, pri čemer je v pritožbenem postopku korigiralo znesek mesečne preživnine.
VSL Sklep IV Cp 1453/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo, da je treba stroške bivanja, ki jih primarno krije eden od staršev, izenačiti s prispevkom drugega starša.
VSL Sklep IV Cp 1835/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru pritožnik izpodbija odmero preživnine z argumentom, da je sodišče določilo znatno višji znesek od predhodno s sodno poravnavo dogovorjenega, čeprav se okoliščine niso spremenile.
VSL Sklep IV Cp 463/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pri ugotavljanju pridobitnih zmožnosti zavezanca, zaposlenega v tujini (Avstrija), je treba od bruto plače odšteti znesek, ki v tuji ureditvi predstavlja ekvivalent slovenskim povračilom stroškov za prevoz in prehrano na delu.
VSM Sklep III Cp 658/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da je določena preživnina primerna kljub trenutni brezposelnosti zavezanca, saj je ta delovno sposoben in dolžan skrbeti za preživljanje mladoletnih otrok.
VSM Sklep III Cp 389/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da pri oceni potreb otroka ne gre za strogo matematično operacijo, saj so stroški zaradi narave otrokovega razvoja in življenjskih potreb variabilni in do določene mere nepredvidljivi.
VSC Sklep Cp 135/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo pretežno breme varstva in vzgoje na strani matere ter dohodke očeta iz naslova samostojne dejavnosti, pri čemer je preživnino prilagodilo tako, da skupaj z materinim prispevkom pokrije otrokove potrebe.
VSC Sklep Cp 356/2022 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da zavezanec za preživnino ne more nadomestiti sodno določene preživnine s svojo prostovoljno pripravljenostjo za plačilo posameznih stroškov, saj mora biti preživninska obveznost določena sistematično.
VSL Sklep IV Cp 2077/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče pri odmeri preživnine upoštevalo trenutno brezposelnost matere in preverjalo pridobitne zmožnosti zavezanca, ki je samostojni podjetnik.
VSL Sklep IV Cp 1546/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se preživnina uvršča med nižje dosojene zaradi omejenih finančnih zmožnosti staršev, kljub rednim dohodkom.
VSL Sodba IV Cp 779/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da porazdelitev preživninskega bremena med starša ne sme biti enakomerna, če obstajajo bistvene razlike v njunih pridobitnih zmožnostih in obsegu dejanskega varstva otroka.
VSL Sklep IV Cp 1012/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče lahko v okviru ureditve stikov staršu naloži obveznost prevozov otrok na stike, da se s tem zagotovi enakopravnejša vloga staršev v otrokovem življenju in uravnoteži skrb za otrokove potrebe.
VSC Sklep Cp 229/2022 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri presoji zmožnosti matere upoštevalo, da je kot zdrava in delazmožna oseba z ustrezno izobrazbo dolžna iskati zaposlitev, pri čemer starost otroka (12 let) ne predstavlja več ovire za opravljanje izmenskega ali nočnega dela.
VSL Sklep IV Cp 2050/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji pridobitnih zmožnosti zavezanca upoštevalo dejstvo, da je prenehala njegova preživninska obveznost do drugih otrok, kar je povečalo njegovo zmožnost za preživljanje predlagatelja.
VSL Sklep IV Cp 653/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri preživnine poudarilo, da mora biti preživnina določena na podlagi zanesljivo ugotovljenih dejstev o otrokovih potrebah in zmožnostih staršev ob zaključku glavne obravnave.
VSM Sklep III Cp 85/2021 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: DZ · 190. člen -
Sodišče je v okviru sodne poravnave o skupnem varstvu in vzgoji otrok podrobno opredelilo način pokrivanja stroškov preživljanja, vključno z razmejitvijo med neposrednimi stroški v času bivanja pri posameznem staršu in mesečnimi prispevki za fiksne obveznosti.
VSL Sklep IV Cp 1982/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj primerljivost dohodkov staršev ne pomeni avtomatične obveznosti enake delitve preživninskega bremena.
VSL Sodba IV Cp 1853/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da občasna darila (npr. nakup kolesa, žepnina, darilo starih staršev) ne predstavljajo rednega plačila za kritje vsakomesečnih stroškov preživljanja, če niso bila dogovorjena kot del preživninske obveznosti.
VSL Sodba IV Cp 1163/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zaradi različnih potreb otrok in individualnih zmožnosti staršev ni mogoče poenostavljeno določiti enakih zneskov preživnine za vse otroke, pri čemer je kot specifično potrebo upoštevalo intenzivno ukvarjanje otrok s športom.
VSL Sklep IV Cp 1028/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da pri izračunu preživninskih potreb ni mogoče zahtevati natančnega matematičnega seštevka, temveč zadostuje utemeljena ocena stroškov za otrokov razvoj.
VSM Sodba III Cp 764/2019 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: ZZZDR · 132. člen -
Sodišče je pri odmeri preživnine upoštevalo znatno povečanje potreb otroka zaradi odraščanja (od 1. do 16. leta) ter zmožnost zavezanca, da si poleg sezonskega dela v tujini poišče dodatne vire dohodka v domačem okolju.
VSM Sodba in sklep III Cp 403/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je preživninsko breme med staršema porazdelilo v razmerju 55 % proti 45 %, upoštevajoč večje breme varstva in skrbi na strani matere.
VSL Sklep IV Cp 115/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da otroškega dodatka in državne štipendije ni mogoče šteti v preživninsko zmožnost starša, saj se preživnina upošteva kot dohodek pri kasnejšem izračunu višine teh socialnih prejemkov.
VSL Sodba IV Cp 1950/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da oprema za običajne športne aktivnosti, kot so kolesarjenje, rolanje ali smučanje, ne predstavlja nadstandardnih stroškov in se upošteva pri presoji otrokovih potreb.
VSL Sodba in sklep IV Cp 1069/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo poskus strank, da bi višino preživnine določili izključno na podlagi matematičnega seštevka stroškov.
VSL Sodba in sklep IV Cp 1332/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo, da je treba pri zavezancu, ki opravlja samostojno dejavnost, ločiti med bruto pretokom sredstev na TRR in njegovim dejanskim mesečnim dohodkom.
VSM Sodba III Cp 338/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da zavezanec kljub novi preživninski obveznosti za drugega otroka zmore plačevati prvotno določeno preživnino.
VSL sodba IV Cp 428/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri oceni stanovanjskih stroškov izpostavilo, da je treba pri otroku, ki živi v skupnem gospodinjstvu s starimi starši, upoštevati dejanske stroške bivanja, ne zgolj pavšalnih navedb o stroških staršev.
VSL sodba IV Cp 3002/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji višine preživnine poudarilo, da morajo biti potrebe otrok omejene z realnimi zmožnostmi staršev, vendar morajo kljub temu zagotavljati pogoje za njihov zdrav razvoj.
VSC sodba Cp 682/2016 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZZZDR · 129. člen -
Sodišče je zaradi zmanjšanih pridobitnih zmožnosti toženca, ki prestaja zaporno kazen, znižalo dosojeno preživnino na 90,00 EUR.
VSL sodba IV Cp 992/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da znižanje preživnine zahteva celovito presojo vseh okoliščin, pri čemer zgolj zatrjevanje nizkih prihodkov ali sprememb v stroških ne zadostuje za avtomatično znižanje obveznosti.
VSL sodba IV Cp 530/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri ugotavljanju pridobitnih zmožnosti voznika v mednarodni špediciji upoštevalo, da del dnevnic, ki ni porabljen za stroške prehrane in higiene, predstavlja zavezancu dodaten razpoložljiv dohodek za preživljanje otroka.
VSL sodba IV Cp 104/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi je sodišče poudarilo nujnost upoštevanja otroškega dodatka pri odmeri preživnine zaradi nizkih dohodkov obeh staršev.
VSL sodba in sklep IV Cp 3186/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri preživnine poudarilo, da je otroški dodatek nujno upoštevati kot korektiv pri oceni premoženjskega stanja zavezanca in upravičenca.
VSL sodba IV Cp 2094/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru znižalo preživninsko obveznost toženca, ker je ugotovilo razliko v preživninskih zmožnostih staršev.
VSL sodba in sklep IV Cp 1490/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri preživnine upoštevalo štipendijo in otroški dodatek kot prejemka, ki zmanjšujeta višino potrebne preživnine.
VSL sodba IV Cp 2176/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo pritožbeni argument, da mora biti preživnina določena tako, da bi obema staršema po njenem plačilu ostal enak oziroma sorazmeren znesek dohodka.
VSL sodba IV Cp 475/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri preživnine presojalo vpliv invalidnosti zavezanca na njegovo pridobitno zmožnost in višino nujnih življenjskih stroškov.
VSL sodba IV Cp 3251/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora zavezanec za preživnino aktivno iskati možnosti za povečanje svojih dohodkov, če ti ne zadoščajo za izpolnitev preživninske obveznosti.
VSL sodba IV Cp 2018/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je pri določitvi preživnine pomembna potencialna zmožnost pridobivanja dohodkov glede na strokovno kvalifikacijo zavezanca.
Sodba in sklep II Ips 60/2009 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bilo sporno upoštevanje finančne pomoči starih staršev pri zadovoljevanju nadstandardnih potreb otroka ter vpliv vzgojnih obremenitev matere na pridobitno sposobnost zavezanca.
Sodba II Ips 959/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da premoženjsko stanje staršev omogoča določitev preživnine, ki presega zgolj goli eksistenčni minimum, če to zahteva celovit razvoj otroka.
Sodba II Ips 25/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri preživnine tehtalo med zavezančevimi kreditnimi obveznostmi in njegovo zmožnostjo za delo ter potrebami polnoletnega otroka, pri čemer je poudarilo prednost preživninske obveznosti pred zasebnimi dolgovi.
Sodba II Ips 330/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri preživnine za mladoletna otroka upoštevalo konkretno razmerje med potrebami otrok, prejetimi otroškimi dodatki ter mesečnimi dohodki obeh staršev.
VSL sodba I Cp 528/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru napačno izračunalo zmožnosti zavezanca, ker od prejetih najemnin ni odštelo zneska dohodnine, ki jo je bil zavezanec dolžan plačati.
VSL sklep I Cp 367/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji preživninskih možnosti napačno izpustilo upoštevanje prejetega otroškega dodatka, kar je povzročilo nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.
VSL sklep I Cp 1832/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji preživninske sposobnosti upoštevalo, da zavezančevi dejanski mesečni izdatki za prehrano in stanovanje znatno presegajo višino njegovega mesečnega nadomestila za brezposelnost.
Sodba II Ips 512/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri določitvi višine preživnine tehtalo med dokazanimi potrebami študentke in zmožnostmi zavezanca, ki je imel neredne dohodke ter že obstoječo preživninsko obveznost do drugega otroka.
Sodba II Ips 595/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri ugotavljanju preživninske zmožnosti očeta, katerega dohodki niso bili transparentni, utemeljeno uporabilo podatke o njegovi dejanski osebni potrošnji kot indikator za njegovo finančno sposobnost.
Sodba II Ips 604/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri preživnine za otroka-srednješolca presojalo razmerje med potrebami otroka ter plačilno sposobnostjo zavezanca v primerjavi z dohodki drugega starša.
Sodba II Ips 352/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo upoštevanje zvišanja preživnine za drugega otroka in zmanjšanja dohodkov zavezanca, ker sta nastopila po zaključku glavne obravnave.
Sodba II Ips 935/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da znesek preživnine ni pogojen zgolj z absolutno višino ocenjenih potreb otroka, temveč mora biti primeren glede na vse okoliščine primera, vključno z zmožnostmi staršev.
Sodba II Ips 535/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri določitvi preživnine za nazaj uporabilo metodo usklajevanja z indeksom rasti življenjskih stroškov, ker so bile druge okoliščine na strani staršev ocenjene kot nespremenjene.
Sodba II Ips 787/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj ugotavljanje potreb otroka ne zadošča, temveč mora biti preživnina določena ob upoštevanju razlike v premoženjskem stanju med staršema.
Sodba II Ips 332/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri preživnine upoštevalo nadpovprečen premoženjski položaj zavezanca, kar je omogočilo določitev višjega zneska preživnine od povprečnih stroškov.
Sodba II Ips 666/92 — Vrhovno sodišče