odmera preživnine za otroka
Sentenca
Preživnina za otroka se odmeri tako, da je primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja, pri čemer mora sodišče otrokove potrebe razumno in celostno objektivizirati (190. člen DZ). Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, kot so hrana, bivanje, izobraževanje in varstvo. Vse, kar presega te nujne potrebe za razvoj, je prepuščeno svobodni odločitvi staršev, sodišče pa pri določitvi zneska upošteva zmožnosti zavezanca, ki vključujejo tako dejanske dohodke kot tudi zmožnosti, ki jih je zavezanec dolžan poiskati in izkoristiti.
- Družinski zakonik (DZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1)
- Zakon o ratifikaciji konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, Uradni list SFRJ (mednarodne)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Uredba Sveta (Uredba Sveta)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da se starševski dodatek ne všteva v otrokove potrebe in da se osebni dolgovi starša (krediti), ki niso povezani s stanovanjskim problemom, pri določitvi preživnine ne upoštevajo.
VSL Sklep IV Cp 224/2026 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru določilo preživnino v višini 150 EUR mesečno, pri čemer je upoštevalo tudi valorizacijo skladno z gibanjem življenjskih stroškov.
VSL Sklep IV Cp 1364/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri ugotavljanju preživninskih zmožnosti očeta utemeljeno upoštevalo njegov življenjski slog, saj ta kaže na višje dohodkovne zmožnosti, kot jih je zavezanec prikazal v postopku.
VSL Sodba IV Cp 1731/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da ocena otrokovih potreb odraža realne ekonomske zmožnosti obeh staršev, pri čemer se upoštevajo tudi splošne življenjske okoliščine, kot so inflacija in stroški življenjskih potrebščin.
VSL Sklep IV Cp 1296/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da sta starša dolžna kriti stroške izvenšolskih dejavnosti (šport, tuji jeziki), če so ti v skladu s povprečnimi življenjskimi stroški in koristni za razvoj otroka, pri čemer se od staršev pričakuje tudi večji delovni angažma, če to narekujejo potrebe otrok.
VSL Sklep IV Cp 2057/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zahteva po ohranitvi enakega življenjskega standarda po razvezi ni absolutna, saj je omejitev preživnine dopustna in nujna v skladu s koristjo otroka.
VSL Sklep IV Cp 1732/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je treba obseg stikov in neposredne dnevne skrbi za otroka pri odmeri preživnine upoštevati kot korektiv, ki odraža dejansko razporeditev preživninskega bremena.
VSL Sodba IV Cp 618/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri določitvi višine preživnine upoštevati stroške, ki jih ima zavezanec za preživljanje otroka v času, ko je otrok pri njem na stikih, saj to vpliva na porazdelitev preživninskega bremena.
VSM Sklep III Cp 770/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri oceni preživninskih zmožnosti zavezanca upoštevalo njegovo sposobnost pridobivanja dohodkov kot varnostnik ter dejstvo, da je kljub nizkim uradnim dohodkom zmožen odplačevati več bančnih kreditov, kar kaže na obstoj neformalnih virov zaslužka.
VSL Sklep IV Cp 780/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri preživnine presojalo upravičenost vključitve stanovanjskega kredita starša in stroškov telekomunikacijskih paketov v otrokove potrebe.
VSL Sodba IV Cp 1842/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora preživninski zavezanec, ki je sposoben za delo, za zagotovitev sredstev za preživljanje otrok po potrebi opravljati tudi dopolnilno delo.
VSL Sklep IV Cp 1182/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da so otrokove potrebe variabilne in jih je treba ocenjevati kot celoto, ki zagotavlja nemoten zdrav razvoj, pri čemer posamezne postavke v natančnem znesku niso odločilne.
VSL Sklep IV Cp 1044/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da se pri otrokovih stroških bivanja upošteva le znesek, za katerega so se celotni stroški gospodinjstva povečali po njegovi preselitvi, in poudarilo nujnost upoštevanja sorazmernega deleža vseh stanovanjskih stroškov.
VSL Sklep IV Cp 590/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri porazdelitvi preživninskega bremena upoštevalo ne le dohodkovno razliko med staršema, temveč tudi dejstvo, da oče izvaja pogoste stike in nosi dodatne stroške prehajanja otroka med staršema.
VSL Sklep IV Cp 315/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri ugotavljanju preživninske zmožnosti zavezanca od dohodka iz naslova najemnine odštelo znesek mesečnega odplačevanja kredita, ki je bil nujen za pridobitev te nepremičnine.
VSK Sklep IV Cp 542/2020 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri presoji višine preživnine upoštevalo dejstvo, da je prehrana otrok v šoli subvencionirana, kar vpliva na višino mesečnih stroškov prehrane.
VSM Sklep III Cp 806/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri razporeditvi preživninskega bremena upoštevalo dejstvo, da tožnica prevzema večino dnevne oskrbe otrok, medtem ko toženec stikov z otroki skoraj nima.
VSL Sodba IV Cp 1322/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri preživnine poudarilo pomen vrstnega reda upoštevanja potreb, kjer se najprej zagotovijo osnovne življenjske potrebe (hrana, zdravje, stanovanje), nato socialno-biološke in nazadnje potrebe po prostem času.
VSM Sklep III Cp 501/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo, da mora preživnina zagotavljati ohranitev otrokovega življenjskega standarda, vključno z obiskovanjem glasbene šole, ki jo je otrok obiskoval pred razpadom življenjske skupnosti.
VSL Sodba IV Cp 1886/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se otroški dodatek in štipendija ne smejo odštevati od otrokovih potreb pri izračunu preživnine, saj gre za ločena socialna transferja.
VSL Sodba IV Cp 472/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zavezančeva trenutna zaposlitev za polovični delovni čas in prejemanje socialne pomoči ne izključujeta obveznosti plačila preživnine, če zavezanec ne izkoristi vseh svojih pridobitnih zmožnosti.
Sodba II Ips 567/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da določena preživnina ni ogrozila preživetja zavezanca, saj je bila višina preživnine sorazmerna z ugotovljenimi dohodki in potrebami otroka.
Sodba II Ips 688/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti preživnina določena tako, da zavezanec kljub plačilu ohrani sredstva za lastno preživljanje, pri čemer se upošteva tudi dejstvo, da mati s skrbjo za otroke prispeva večji delež v naravi.
Sodba II Ips 434/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je opozorilo na nepravilnost določitve preživnine na podlagi stanja iz preteklosti namesto na dan sojenja.
Sodba in sklep II Ips 126/94 — Vrhovno sodišče