odpoklic člana uprave
Sentenca
Odpoklic člana uprave s strani nadzornega sveta je ukrep, ki mora temeljiti na zakonsko določenih razlogih (268. člen ZGD-1). Določba o utemeljenosti odpoklica je prisilni predpis, ki varuje tako položaj člana uprave kot tudi interese delniške družbe pri zagotavljanju stabilnih razmerij med organi. Sklep o odpoklicu ima zunanje učinke, saj uprava kot organ zastopa in predstavlja družbo v pravnem prometu s tretjimi osebami.
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD)
- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
- Zakon o bančništvu (ZBan-1)
- , Uradni list 139-5984/2004 ~ 268. člen (, Uradni list 139-5984/2004 ~ 26…)
- Zakon o sodnem registru (ZSReg)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da formalne kršitve poslovnika nadzornega sveta ne vodijo nujno do ničnosti sklepa o odpoklicu, če te napake niso bistvene.
VSL Sodba I Cpg 421/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je sankcija za kršitev določb o razlogih za odpoklic člana uprave po drugem odstavku 268. člena ZGD-1 ničnost sklepa nadzornega sveta.
VSL Sodba in sklep I Cpg 398/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je sklep o odpoklicu zaradi hujše kršitve obveznosti ničen, če očitana ravnanja ne ustrezajo zakonskim kriterijem za utemeljen odpoklic.
VSC Sodba Cpg 203/2018 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da nadzorni svet ni dolžan čakati na nastanek konkretne škode ali zastojev v poslovanju, če so podani objektivni znaki nezaupanja in sporov v upravi.
VSRS Sodba III Ips 15/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da pavšalno sklicevanje na 'hujše kršitve obveznosti' v sklepu nadzornega sveta brez navedbe konkretnih dejstev pomeni neutemeljen odpoklic.
VDSS Sodba Pdp 583/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da sklep nadzornega sveta o odpoklicu člana uprave učinkuje navzven, saj neposredno vpliva na zastopanje družbe v razmerju do tretjih oseb.
VSRS Sodba III Ips 23/2016 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 14. člen OZ · 86. člen OZ · 86. člen, odstavek 1 OZ · 93. člen OZ · 94. člen ZGD-1 · 265. člen ZGD-1 · 265. člen, odstavek 1 ZGD-1 · 266. člen ZGD-1 · 266. člen, odstavek 1 ZGD-1 · 268. člen ZGD-1 · 268. člen, odstavek 2 ZGD-1 · 281. člen ZGD-1 · 281. člen, odstavek 1 ZGD-1 · 281. člen, odstavek 5 ZPP · 2. člen -
Sodišče je poudarilo, da ugotovitev ničnosti sklepa o odpoklicu ne pomeni nujno nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi, če je bil odpoklic v pogodbi določen kot poseben razlog za prenehanje delovnega razmerja.
VDSS Sodba in sklep Pdp 899/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bil odpoklic nezakonit, ker je bil razlog v sklepu naveden zgolj kot pavšalen prepis zakonske določbe o hujši kršitvi obveznosti, brez opredelitve konkretnih dejanj, ki bi to kršitev utemeljevala.
VSRS Sodba VIII Ips 159/2016 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZGD-1 · 268. člen -
Sodišče je poudarilo, da ZGD-1 ne predpisuje stroge formalne strukture sklepa o odpoklicu, zato se sklep presoja kot celota, pri čemer mora biti razlog za odpoklic razviden v zadostni meri za vsebinsko preizkušanje.
VSK sodba Cpg 195/2016 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru je bilo določeno, da odpoklic člana uprave ne predstavlja pravne podlage za prenehanje delovnega razmerja, zato je bila potrebna redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.
VDSS sklep Pdp 243/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da ničnostne sankcije zoper sklep nadzornega sveta ni mogoče izključiti zgolj s sklicevanjem na realizacijo sklepa ali majhen pomen kršitve, saj gre za sistemsko varstvo korporacijskih razmerij.
VSL sodba in sklep I Cpg 160/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da pomanjkanje zaupanja brez konkretizacije kršitev ali nesposobnosti ne predstavlja utemeljenega razloga za odpoklic po 268. členu ZGD-1.
VSK sodba Cpg 43/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je razsodilo, da zgolj prepis zakonske določbe o hujši kršitvi obveznosti v sklepu o odpoklicu ne pomeni ustrezne utemeljitve, zato član uprave ohrani pravico do odpravnine.
VSRS sodba VIII Ips 204/2014 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bil odpoklic utemeljen zaradi zlorabe položaja, ko je član uprave banke izkoristil poslovno priložnost za zasebni nakup nepremičnine pod ugodnimi pogoji v zameno za odobritev tveganih bančnih poslov komitentu.
VDSS sodba Pdp 333/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V tej sodbi je bilo ugotovljeno, da je bila razrešitev predsednika uprave utemeljena zaradi njegovega slabega vodenja, nezmožnosti koordinacije in pomanjkanja zaupanja, kar presega zgolj objektivne razloge, kot je preveliko število članov uprave.
Sodba VIII Ips 264/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo pravico do odpravnine predsednika uprave v kontekstu prehoda med zakonsko ureditvijo in pogodbeno avtonomijo po noveli ZGD-F.
VSL vmesna sodba in sklep I Cpg 658/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da sporazumno prenehanje mandata direktorja učinkuje enako kot odpoklic, kar aktivira pogodbene določbe o razporeditvi na drugo delovno mesto.
VDS sodba in sklep Pdp 512/2005 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da nadzorni svet po vročitvi ponudbe za izplačilo odpravnine ne more več samovoljno razveljaviti svojega sklepa o odpravnini, če za to ni podanih utemeljenih pravnih razlogov.
Sodba VIII Ips 103/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da so za razrešitev direktorja obstajali utemeljeni krivdni razlogi v skladu z določili ZGD in pogodbo o zaposlitvi.
Sodba VIII Ips 54/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali je bil tožnik razrešen iz krivdnih razlogov, kar je vplivalo na njegovo upravičenost do odpravnine.
Sodba VIII Ips 47/2001 — Vrhovno sodišče