odpoved dediščini v korist določenega dediča
Sentenca
Odpoved dediščini v korist določenega dediča (138. člen ZD) se šteje za izjavo o odstopu dednega deleža, ki se nanaša izključno na zapuščinsko premoženje, znano v času podaje izjave. Takšna izjava ne obsega avtomatičnega odstopa deleža na pozneje najdenem premoženju, saj gre za premoženje, ki v trenutku podaje izjave ni bilo predmet dedovanja.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je razsodilo, da dedna izjava, podana v korist določenega dediča na podlagi oporoke, ki se kasneje izkaže za neveljavno, ohrani svoj učinek sprejema dediščine, medtem ko razpolagalni del izjave (odstop deleža) preneha veljati.
VSL sklep II Cp 1339/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno interpretiralo izjavo dedinje o odstopu deleža določenemu dediču kot odpoved dediščini, kar je povzročilo nepravilno razdelitev zapuščine.
VSL sklep I Cp 2206/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep, ker je štelo, da prvotna odpoved dediščini v korist določenega dediča ne zajema avtomatično naknadno najdenih nepremičnin, ki so bile del zapuščine.
VSL sklep II Cp 857/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da izjava o odpovedi dediščini v korist drugega dediča ne učinkuje na premoženje, ki je bilo najdeno šele naknadno (npr. po zaključku denacionalizacijskega postopka).
VSL sklep I Cp 2042/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo pritožbo dediča, ki je trdil, da prvotna izjava o odstopu dednega deleža sodedičem zavezuje tudi pri dedovanju naknadno najdenih nepremičnin.
VSL sklep II Cp 1928/2009 — Višje sodišče v Ljubljani