odpoved najemne pogodbe za neprofitno stanovanje
Sentenca
Odpoved najemne pogodbe za neprofitno stanovanje zaradi lastništva drugega primernega stanovanja ali stanovanjske stavbe je dopustna, če najemnik ali njegov zakonec oziroma partner v zunajzakonski skupnosti razpolaga z ustrezno nepremičnino v času vložitve tožbe. Pogoj lastništva se presoja v trenutku sprožitve postopka odpovedi, pri čemer mora biti nepremičnina po svoji velikosti in stanju primerna za bivanje, s čimer odpade pravni interes za nadaljnje bivanje v neprofitnem stanovanju (103. člen SZ-1).
Iz posameznih sodb
-
Toženka ni uspela preprečiti odpovedi najemne pogodbe, ker ni dokazala, da je sprožila postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja in o tem pravočasno obvestila lastnika.
VSL Sodba II Cp 1578/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da tožnik v tožbi za odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine ni dolžan vnaprej izključiti obstoja socialne stiske najemnika, saj gre za ugovor, ki ga mora uveljavljati toženec.
VSK Sodba I Cp 207/2022 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je izreklo za nično upravno odločbo, s katero je občina kot lastnica neprofitnega stanovanja najemniku odpovedala najemno pogodbo iz nekrivdnih razlogov.
UPRS Sklep III U 138/2020-4 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da želje in prioritete najemnika, ki ima v lasti primerno stanovanje, ne morejo pretehtati nad dolžnostjo lastnika, da neprofitno stanovanje odda upravičencem, ki takšnega stanovanja nimajo.
VSL Sodba II Cp 923/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v tej zadevi presojalo utemeljenost odpovedi zaradi kršitev pravil sosedskega sožitja in bivanja neprijavljenih oseb, pri čemer je poudarilo pomen predhodnega opozorila najemniku.
VSC sodba Cp 692/2016 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: SZ-1 · 103. člen -
Sodišče je poudarilo, da neplačilo uporabnine za drug objekt (barako) ne predstavlja zakonitega krivdnega odpovednega razloga za najemno pogodbo za stanovanje po 103. členu SZ-1.
VSL sodba I Cp 572/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da najemnik izgube zaposlitve in s tem povezane nezmožnosti plačevanja najemnine ne more uveljavljati kot razloga za preprečitev odpovedi, če ni pravočasno izkoristil zakonskih možnosti za subvencioniranje najemnine.
VSL sodba I Cp 2753/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženec v konkretnem primeru ni uspel izkazati obstoja izjemnih okoliščin iz 104. člena SZ-1, ki bi preprečile odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine in stroškov.
VSL sodba I Cp 2013/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo vpliv darilne pogodbe, s katero je toženka prenesla lastništvo nepremičnine na sina pred vložitvijo tožbe, na utemeljenost odpovedi najemnega razmerja.
VSL sodba I Cp 1172/2006 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo vpliv socialnih in družinskih stisk najemnika na utemeljenost odpovedi najemnega razmerja.
VSK sodba I Cp 685/2004 — Višje sodišče v Kopru