odpoved najemne pogodbe za poslovni prostor

Sentenca

Odpoved najemne pogodbe za poslovni prostor, sklenjene za nedoločen čas, je pravno veljavna le, če je izvedena v skladu s predpisanim postopkom, ki zahteva sodno odpoved razmerja. Zunajsodna odpoved najemnega razmerja, ki ni skladna z zakonsko določenim postopkom po ZPSPP, ne uživa sodnega varstva in nima pravnega učinka za izpraznitev poslovnih prostorov, ne glede na morebitna interna soglasja strank o odpovednih rokih.

Iz posameznih sodb

  • Sodišče je presodilo, da je bila najemna pogodba za poslovni prostor veljavno odpovedana z izvensodno izjavo, saj je vloga sodišča pri najemnikovi odpovedi zgolj vročilna, kar omogoča večjo svobodo pri dogovarjanju o načinu odpovedi.

    VSC Sodba Cpg 47/2021 — Višje sodišče v Celju

  • Sodišče je poudarilo razliko v učinkovanju odpovedi glede na to, katera stranka (najemnik ali najemodajalec) poda izjavo volje o prenehanju najemnega razmerja.

    VSL Sodba I Cpg 205/2017 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je presodilo, da tožbeni zahtevek za izpraznitev ni nesklepčen zgolj zato, ker tožena stranka dejansko uporablja le tretjino najetih poslovnih prostorov.

    VSL Sodba I Cpg 841/2016 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je presodilo, da dejstvo, da tožena stranka deluje v javnem interesu (prirejanje veselic), ne omejuje pravice tožeče stranke do odpovedi najemne pogodbe za nedoločen čas, če je bila ta možnost dogovorjena v pogodbi.

    VSL Sodba I Cpg 841/2016 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je presodilo, da je dogovor o sporazumnem načinu odpovedi najemne pogodbe za poslovni prostor veljaven, saj 26. člen ZPSPP v primeru najemnikove odpovedi nima narave prisilnega predpisa.

    VSRS Sodba III Ips 63/2016 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da je bila odpoved najemne pogodbe sprejeta s konkludentnim ravnanjem najemodajalca, ki je po prejemu odpovedi najemniku znižal znesek zaračunane najemnine.

    VSL sodba II Cpg 464/2016 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je potrdilo utemeljenost naloga za izpraznitev, ker je toženec kljub opominu zamujal s plačilom najemnine več kot dva meseca.

    Sodba II Ips 377/2007 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pojasnilo, da tožbeni zahtevek na izpraznitev poslovnega prostora ni nesklepčen zgolj zato, ker tožeča stranka ni postavila posebnega oblikovalnega zahtevka za prenehanje najemnega razmerja.

    VSL sodba I Cpg 888/2009 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je presodilo, da je zahtevek za izpraznitev poslovnega prostora utemeljen, ker je bila toženka v zamudi s plačilom najemnine več kot dva meseca po prejetem opominu.

    VSL sodba I Cp 559/2009 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je poudarilo, da zakonska podlaga za odpoved zaradi neplačevanja najemnine ne preprečuje pogodbenega dogovora o drugih razlogih za prenehanje najema.

    Sodba II Ips 184/2005 — Vrhovno sodišče

  • V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da je bila razlika v plačilu najemnine posledica tečajne razlike, najemnik pa je manjkajoči znesek poravnal pred zaključkom glavne obravnave.

    VSK sodba I Cp 320/2006 — Višje sodišče v Kopru

  • V konkretni zadevi je bilo sporno, ali zamuda s plačilom najemnine za obdobje dveh mesecev in neplačevanje drugih stroškov zadostujeta za odpoved najemnega razmerja po določbah ZPSPP.

    VSK sodba I Cp 331/2005 — Višje sodišče v Kopru

  • Sodišče je poudarilo, da zunajsodno uveljavljanje odstopnega upravičenja pri najemu poslovnih prostorov ne povzroči prenehanja najemnega razmerja.

    VSL sodba I Cpg 1355/2003 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je zavrnilo stališče, da začne enoletni odpovedni rok teči šele z dnem, ko najemnik prejme odpoved najemne pogodbe.

    VSL sodba in sklep I Cpg 281/2001 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je poudarilo, da zgolj odsotnost nasprotovanja najemodajalca ob najemnikovi naznanitvi prekinitve ne zadošča za avtomatično prenehanje obveznosti plačila najemnine, če niso izpolnjeni pogoji glede odpovednega roka in vrnitve prostora.

    VSL sodba II Cp 1692/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je presojalo, ali namestitev igralnih avtomatov v gostinski lokal predstavlja uporabo prostora v nasprotju s pogodbenim namenom.

    VSL sodba I Cpg 452/99 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je zavrnilo zahtevek za izpraznitev poslovnega prostora, ker tožeča stranka ni izvedla predhodne sodne odpovedi najemne pogodbe.

    VSL sodba in sklep II Cp 1908/99 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je poudarilo, da aktivne legitimacije za odpoved najemnega razmerja ne izključuje dejstvo, da je poslovni prostor v skupni lastnini več oseb.

    VSL sklep I Cp 171/99 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek za izpraznitev prostorov, ker je tožeča stranka najemno pogodbo odpovedala zgolj z dopisom izven sodnega postopka.

    VSL sodba I Cpg 1438/99 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je potrdilo odpoved pogodbe zaradi dolgotrajnega neplačevanja najemnine, pri čemer so bile revizijske navedbe o preplačilih zavrnjene kot neutemeljene.

    Sodba III Ips 158/99 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je potrdilo, da je denacionalizacijska upravičenka po vrnitvi nepremičnine vstopila v položaj najemodajalca in zakonito odpovedala najemno razmerje za poslovni prostor.

    Sodba II Ips 295/97 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je v konkretnem primeru na podlagi določb ZPSPP določilo datum izpraznitve poslovnih prostorov z upoštevanjem enoletnega odpovednega roka od dneva sodne odpovedi.

    VSL sodba Cpg 130/94 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je poudarilo, da je za utemeljenost odpovedi najemne pogodbe nujno izkazati, da je najemnik v zamudi s plačilom najemnine vztrajal še dva meseca po prejemu opomina najemodajalca.

    VSL sklep Cpg 259/93 — Višje sodišče v Ljubljani

Viri