odpoved pravici do plače
Sentenca
Pravica delavca do plačila za opravljeno delo, vključno z zahtevkom za izplačilo razlike v plači, je kogentne narave in predstavlja neodtujljivo pravico iz delovnega razmerja (126. člen ZDR-1). Delavec se tej pravici ne more veljavno odpovedati s pogodbo o zaposlitvi ali kakršnim koli drugim sporazumom, saj bi takšna odpoved nasprotovala prisilnim predpisom. Sodišče ne sme priznati razpolaganja strank, ki krši prisilne predpise ali moralna pravila (3. člen ZPP).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je razveljavilo odločitev, ker je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da se je delavec s podpisom nove pogodbe o zaposlitvi veljavno odpovedal zahtevku za razliko v plači za preteklo obdobje.
VDSS Sklep Pdp 151/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da sindikalni dogovor o neizplačilu razlike v plači ne zavezuje delavca, saj gre za poseg v kogentne določbe o minimalnih pravicah iz dela.
VDSS Sodba Pdp 226/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila izjava o poravnanih obveznostih neveljavna, ker jo je delavec podal pod prisilo, saj mu je delodajalec sicer ne bi vrnil osebnih dokumentov.
VDSS sodba Pdp 1017/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da se delavec ni mogel odpovedati stimulativnemu delu plače, ker je bila ta pravica v spornem obdobju opredeljena kot zakonsko določena pravica.
VDSS sodba Pdp 1256/2007 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavzelo stališče, da se delavec ne more odpovedati pravici do plače v višini, kot jo določa kolektivna pogodba, tudi če bi bil tak dogovor sklenjen že pred podpisom pogodbe o zaposlitvi.
VDS sodba Pdp 1508/2007 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZDR · 126. člen