odpoved pravici do sojenja v navzočnosti

Obdolženec se lahko pravici do sojenja v navzočnosti (6. člen EKČP) odpove le, če je odpoved nedvoumna, ni v nasprotju z javnim interesom in so v postopku zagotovljene ustrezne varovalke. Odpovedi ni mogoče domnevati iz ravnanj obdolženca, temveč mora biti izražena jasno in neposredno. Izjavo o odpovedi lahko v imenu obdolženca poda tudi zagovornik, vendar se mora sodišče na podlagi konkretnih podatkov zanesljivo prepričati, da je takšna izjava skladna z obdolženčevo voljo.