odpoved prebivanja tujcu
Sentenca
Ukrepi za odpoved prebivanja tujcu se lahko zoper državljane nekdanjih republik SFRJ uporabijo le za razloge, ki so nastali po pridobitvi statusa tujca v Republiki Sloveniji (25. 2. 1992). Za zakonitost upravnega akta o odpovedi prebivanja je nujna navedba jasne pravne podlage v izreku in obrazložitvi odločbe, saj mora biti ukrep utemeljen na določbah zakona o tujcih, ki so veljale v času nastanka razlogov za odpoved (23. člen ZTuj).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presojalo zakonitost odpovedi prebivanja tujcu, ki je bil obsojen za kaznivo dejanje omogočanja ilegalnega prehoda državne meje in ropa, pri čemer je upravni organ moral upoštevati tudi tožnikove družinske razmere.
Sodba U 365/94-7 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je odločbo odpravilo, ker upravni organ ni zadostno obrazložil tehtanja med varnostnimi razlogi države in posledicami ukrepa za tožnika ter njegovo družino.
Sodba U 948/93-7 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo odločbo o odpovedi prebivanja, ker organ pri odločanju ni celovito presodil vpliva ukrepa na družino in koristi otrok.
Sodba U 318/93-6 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo ukrep odpovedi prebivanja tujcu, ki ni zaprosil za slovensko državljanstvo, zaradi večkratnih prekrškov zoper javni red in pomanjkanja sredstev za preživljanje.
Sodba U 1118/92 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da se razlogi za odpoved prebivanja ne morejo retroaktivno uporabiti za dogodke pred 25. 2. 1992, ko so državljani drugih republik SFRJ pridobili status tujca.
Sodba U 884/92-8 — Vrhovno sodišče