odpoved terjatvi iz delovnega razmerja
Sentenca
Odpoved terjatvi delavca do delodajalca iz naslova plače je mogoča le s sporazumom, pri katerem mora delavec izrecno izjaviti, da ne bo zahteval izpolnitve obveznosti, delodajalec pa se mora s tem strinjati (319. člen OZ). Odpovedi pravici do plače, določene s pogodbo o zaposlitvi, ni mogoče domnevati zgolj na podlagi konkludentnih ravnanj delavca, temveč mora biti volja delavca za takšno odpoved jasna in nedvoumna.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da zgolj pasivnost delavca pri zahtevanju razlike v plači ne pomeni konkludentne odpovedi pravici do plačila, ki mu pripada na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
VDSS sodba Pdp 965/2010 — Višje delovno in socialno sodišče