odpoved trajnega dolžniškega razmerja
Sentenca
Trajno dolžniško razmerje, sklenjeno za nedoločen čas, lahko vsaka stranka prekine z enostransko odpovedjo, saj je takšna pravica oblikovalne narave. Odpoved mora biti vročena drugi stranki in ne sme biti podana ob neprimernem času (333. člen OZ). Pri presoji, ali je odpoved dana ob neprimernem času, mora sodišče upoštevati okoliščine konkretnega primera ter položaj obeh strank, pri čemer izvede tehtanje med njunimi pravicami v skladu z načelom vestnosti in poštenja ter prepovedjo zlorabe pravic.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Stanovanjski zakon (SZ-1)
- Zakon o gostinstvu (ZGos)
- Zakon o sodiščih (ZS)
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da 333. člen OZ ni avtomatično uporaben za prenehanje stvarne služnosti, če je bila ta ustanovljena za določen namen ali čas.
VSRS Sodba III Ips 33/2023 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je obligacijski dogovor o uporabi tuje stvari za nedoločen čas mogoče odpovedati, saj je trajna in časovno neomejena uporaba tuje stvari mogoča le na podlagi stvarne pravice.
VSL Sodba in sklep II Cp 265/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je uporabilo določila OZ o odpovedi trajnega dolžniškega razmerja za presojo obveznosti plačila najemnine v primeru, ko zakon o gostinstvu (ZGos) ni vseboval določb o prekinitvi razmerja.
VSL Sodba II Cp 1586/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dejanska seznanitev nasprotne stranke z odpovedjo na sestanku zadošča za začetek teka odpovednega roka, tudi če ni bila opravljena v pisni obliki ali po pravilih o formalnem vročanju.
VSRS Sodba in sklep II Ips 14/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da ima pogodbena pravica do odpovedi brez navedbe razlogov enake pravne posledice kot odpoved trajnega dolžniškega razmerja po določbi 333. člena OZ.
VSRS Sodba III Ips 29/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila odpoved pogodbe o hrambi plovila veljavna, kljub pošiljanju z navadno namesto s priporočeno pošto, saj prejem odpovedi s strani nasprotne stranke ni bil prerekal.
VSL Sodba I Cpg 949/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je določilo v pogodbi o varovanju, ki omogoča odstop od pogodbe z odpovednim rokom, veljavno kljub določenemu času trajanja pogodbe.
VSL Sodba I Cpg 508/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se fikcija vročitve, določena v splošnih pogojih poslovanja za specifična bančna obvestila, ne more razširiti na vročanje odpovedi pogodbe brez izrecnega pogodbenega dogovora.
VSL Sodba I Cp 973/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Zakonitost odpovedi se presoja izključno na podlagi okoliščin, ki so obstajale v času, ko je bila odpoved dana; neveljavna odpoved ne more postati veljavna zgolj s pretekom časa med sodnim postopkom.
VSL Sodba II Cp 573/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo pomen tehtanja interesov strank pri presoji primernosti odpovednega roka za prenehanje uporabe komunalne infrastrukture.
VSRS sklep II Ips 241/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj podana odpoved pogodbe ne odvezuje tožene stranke plačila deleža stroškov upravljanja in vzdrževanja podhoda za obdobje, ko je odpovedni rok še tekel.
VSL sodba I Cpg 1385/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da je mogoče obligacijski dogovor o skupni dovozni poti prosto odpovedati kot časovno nedoločeno trajno razmerje.
VSRS sodba II Ips 205/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali je tožnica upravičeno odpovedala pogodbo o uporabi komunalne infrastrukture, če toženka nima drugega dostopa do svojih prostorov in bi ji zaradi odpovedi nastala nepopravljiva škoda.
VSRS sklep II DoR 63/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da tožeča stranka ni dolžna vzdrževati pogodbenega razmerja o uporabi infrastrukture zgolj zato, ker tožena stranka še ni uredila lastnih dostopov ali potrebnih pravnih podlag za svoje poslovanje.
VSL sodba II Cp 2316/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče poudarja, da dogovor o časovni omejitvi pravice do odpovedi pogodbe ne izključuje pravice pogodbi zveste stranke, da od pogodbe odstopi zaradi njene kršitve.
Sodba III Ips 138/2009 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je trajno dolžniško razmerje nastalo po tem, ko je prvotni rok za vračilo depozita postal nemogoč, zaradi česar je bila za prenehanje pogodbe potrebna izjava o odpovedi.
VSL sodba I Cpg 445/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Stranki lahko s pogodbo omejita pravico do enostranske odpovedi tako, da odstop od pogodbe vežeta na nastop določenih objektivnih okoliščin ali spremenjenih pričakovanj.
VSL sklep I Cpg 1110/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot trajno obligacijsko razmerje opredelilo sodno poravnavo, s katero je bila ustanovljena stvarna služnost.
VSL sodba I Cp 1314/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za plačilo stroškov (klišejev), ki jih je tožeča stranka zaračunala šele ob odpovedi pogodbenega razmerja, saj za takšno naknadno zaračunavanje ni bilo pravne podlage v predhodnem dogovoru strank.
VSL sodba I Cpg 449/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo zakonitost odpovedi pogodbe o poslovnem sodelovanju za nedoločen čas, ki jo je tožena stranka odpovedala s trimesečnim odpovednim rokom.
VSK sodba Cpg 214/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presojalo, ali je stranka, ki je kršila pogodbene obveznosti in s tem povzročila škodo, upravičena do primernega odpovednega roka pri prekinitvi trajnega poslovnega sodelovanja.
VSL sklep I Cpg 27/2001 — Višje sodišče v Ljubljani