odpovedni rok poslovodne osebe
Sentenca
Odpovedni rok pri prenehanju delovnega razmerja poslovodne osebe (direktorja) služi predvsem interesom gospodarske družbe, da si kot delodajalec zagotovi čas za prilagoditev na spremembo zakonitega zastopnika. Čeprav delavca ni mogoče prisiliti v nadaljevanje delovnega razmerja, določitev minimalnega odpovednega roka v pogodbi zagotavlja kontinuiteto poslovanja pravne osebe. Stranki lahko v skladu z zakonom glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi poslovodne osebe s pogodbo uredita pravice in obveznosti drugače, kot velja za ostale delavce (72. člen ZDR).
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru je bila v pogodbi o zaposlitvi direktorja dogovorjena pravica do odstopa z odpovednim rokom treh mesecev, kar je sodišče upoštevalo kot obvezujočo pogodbeno določbo.
VSRS sodba VIII Ips 38/2015 — Vrhovno sodišče