odpovedni rok pri redni odpovedi
Sentenca
Pri določitvi dolžine odpovednega roka v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov se upošteva delovna doba delavca, ki jo je ta pridobil pri prejšnjih delodajalcih, če je šlo za prevzem k drugemu delodajalcu po predpisih, ki so delavcu zagotavljali kontinuiteto pravic iz delovnega razmerja (15. člen ZTPDR, 15. člen SKPGd/97, 92. člen ZDR). Vsako drugačno stališče, ki bi delavcu odvzelo že pridobljeno pravico do upoštevanja skupne delovne dobe, predstavlja nedopusten poseg v pravni položaj delavca.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presojalo zakonitost določitve trajanja odpovednega roka v redni odpovedi iz poslovnega razloga, kar neposredno vpliva na višino pripadajoče odpravnine.
VDSS sodba Pdp 1150/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je določitev odpovednega roka v odpovedi element, katerega zakonitost je predmet sodne presoje v sporu o prenehanju delovnega razmerja.
VDSS sodba Pdp 1152/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Dejstvo, da je delodajalec delavcu pri odpovedi iz krivdnega razloga omogočil daljši odpovedni rok od zakonskega minimuma 30 dni, ne vpliva na zakonitost same odpovedi.
Sodba VIII Ips 313/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se delovna doba pri prejšnjih delodajalcih upošteva tudi tedaj, ko ti niso pravni predniki sedanjega delodajalca, če je bila pravica do kontinuitete delovne dobe pridobljena na podlagi prejšnjih delovnopravnih predpisov.
VDS sodba Pdp 707/2004 — Višje delovno in socialno sodišče