odprava posledic odpravljenega predpisa
Sentenca
Odprava škodljivih posledic, nastalih na podlagi odpravljenega podzakonskega predpisa ali splošnega akta, je mogoča, če upravičenec izkaže nastanek konkretne in pravno relevantne škode. Če so bile posledice povzročene s posamičnim aktom, lahko upravičenec zahteva njegovo spremembo ali odpravo pri organu prve stopnje (46. člen ZUstS). Pogoj za uspeh z zahtevkom je izkazana vzročna zveza med uporabo odpravljenega predpisa in nastalo škodo, ki je ni mogoče odpraviti na drug način.
Iz posameznih sodb
-
Tožeče stranke so zamudile trimesečni rok za vložitev zahteve za razporeditev v višji plačni razred po odpravi določbe pravilnika, zahtevo pa so vložile tudi pri nepristojnem organu.
VDSS sodba Pdp 1026/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru denacionalizacijski upravičenec ni izkazal nastanka škodljivih posledic, saj mu je vrnitev premoženja že zagotovljena v denacionalizacijskem postopku, zato pogoji za odpravo soglasij k lastninskemu preoblikovanju niso bili izpolnjeni.
Sodba X Ips 336/2006 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica ni uspela dokazati vzročne zveze med odpravljenim pravilnikom o napredovanju in konkretno odločbo o njeni razporeditvi v plačilni razred.
Sodba VIII Ips 41/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo časovno omejitev učinkovanja odločb Ustavnega sodišča pri zahtevkih za odpravo posledic posamičnih aktov.
sodba U 198/2004 — Upravno sodišče
-
V obravnavanem primeru tožnice niso uspele s zahtevkom, ker odpravljena določba uredbe o pripravi programa lastninskega preoblikovanja ni bila uporabljena pri odločitvi o soglasju k preoblikovanju podjetja.
Sodba I Up 521/2001 — Vrhovno sodišče