odprava pripora
Sentenca
Sodišče je dolžno ves čas trajanja kazenskega postopka po uradni dolžnosti ali na predlog obdolženca preverjati obstoj zakonskih pogojev za pripor. Pripor se mora takoj odpraviti, brž ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil odrejen (20. člen URS, 200. člen ZKP). Pri presoji utemeljenosti nadaljnjega pripora mora sodišče samostojno in celovito oceniti vse okoliščine, vključno z osebnostjo obdolženca, njegovim zdravstvenim stanjem in družinskimi razmerami, ter presoditi njihov vpliv na obstoj ponovitvene nevarnosti.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da se zakonitost izpodbijane odločbe o priporu presoja na podlagi stanja ob njenem sprejemu, medtem ko kasnejše spremembe v postopku terjajo novo oceno pripornih razlogov.
Sodba I Ips 333/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali naknadna namestitev oškodovanke v zavod in zavrženje ovadbe v drugem postopku pomenita prenehanje ponovitvene nevarnosti kot pripornega razloga.
Sodba I Ips 195/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče se pri presoji razlogov za pripor ne sme zgolj pavšalno sklicevati na izvedeniška mnenja ali poročila, temveč mora samo napraviti sklep o tem, kako spremenjene osebne okoliščine priprte osebe vplivajo na obstoj ponovitvene nevarnosti.