odpravnina delavcu
Sentenca
Pravica delavca do izplačila odpravnine ob prenehanju delovnega razmerja iz nujnih operativnih razlogov je samostojna in brezpogojna terjatev, ki neposredno izhaja iz zakona. Finančne težave delodajalca, vključno s postopki zaradi insolventnosti ali prisilne poravnave, ne vplivajo na obstoj in višino te obveznosti, saj delodajalec ne more enostransko zmanjšati zakonsko določene odpravnine zaradi lastne plačilne nesposobnosti (36.f člen ZDR).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da je dogovor o sporazumni določitvi odpravnine, ki je nižja od zakonsko določene, ničen zaradi nasprotovanja kogentnim določbam zakona.
VDSS Sodba in sklep Pdp 385/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 86. člen OZ · 86. člen, odstavek 1 ZDoh-2 · 44. člen ZDoh-2 · 44. člen, odstavek 1, točka 9 ZDR-1 · 108. člen ZDR-1 · 108. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 108. člen, odstavek 4 ZDR-1 · 108. člen, odstavek 6 ZPP · 337. člen ZPP · 337. člen, odstavek 1 ZST-1 · 5. člen ZST-1 · 5. člen, odstavek 1 ZST-1 · 5. člen, odstavek 1, točka 3 -
Sodišče je presodilo, da je sporazum, s katerim se je delavka odpovedala razliki do pripadajoče odpravnine, ničen, saj nasprotuje prisilnim predpisom.
VDSS sodba Pdp 323/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da dogovor o znižanju odpravnine, sklenjen zunaj postopka prisilne poravnave, nima pravnega učinka.
VDSS sodba Pdp 1516/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožba za plačilo odpravnine ni sklepčna, če tožnik ne navede, da je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti.
VDSS sodba in sklep Pdp 1178/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se v delovno dobo za odmero odpravnine štejejo vsa obdobja zaposlitve pri istem delodajalcu, tudi če so bila vmes prekinjena zaradi dela pri drugem delodajalcu.
VDS sodba Pdp 1132/2003 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da delavcu, ki se predčasno upokoji na podlagi dokupa dobe zaradi statusa trajno presežnega delavca, ne pripada dodatna odpravnina po 36.f členu ZDR, saj bi to pomenilo neupravičeno dvojno uveljavljanje pravic iz istega temelja.
VDS sodba Pdp 1650/2002 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za izplačilo razlike odpravnine do bruto zneska, saj je potrdilo, da se za izračun osnove uporablja neto plača.
VDSS sodba Pdp 597/2002 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZDR · 36.f člen -
Sodišče je razmejilo naravo odpravnine od odškodninskih zahtevkov za potrebe določitve pravilnega zastaralnega roka.
VDS Sodba Pdp 1783/98 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj soglasje k višini glavnice ne pomeni avtomatične odpovedi zahtevku za plačilo zamudnih obresti.
VDS sodba Pdp 1376/97 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da delodajalec ne more enostransko zmanjšati odpravnine zaradi težkega finančnega položaja in že zaključene prisilne poravnave.
VDS sodba Pdp 804/98 — Višje delovno in socialno sodišče