odpravnina ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Sentenca
Delodajalec, ki delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, je dolžan izplačati odpravnino. Osnovo za izračun predstavlja povprečna mesečna plača, ki jo je delavec prejel oziroma bi jo prejel v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Višina odpravnine se določi glede na trajanje zaposlitve pri delodajalcu in višino osnove, pri čemer gre za pravico delavca, ki je določena z zakonom in ji delavec vnaprej ne more veljavno odpovedati (109. člen ZDR).
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)
- Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije (Kolektivna pogodba za kmetijstvo…)
- Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI)
- Kolektivna pogodba za tekstilne (Kolektivna pogodba za tekstilne)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da toženec ni dolžan plačati odpravnine, ker ni bil zadnji delodajalec in ni podal odpovedi iz poslovnega razloga ali nesposobnosti, prav tako pa ni bilo dokazano, da bi prevzel obveznosti delodajalca prenosnika.
VDSS Sodba Pdp 74/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se za izračun odpravnine ne more upoštevati delovna doba pred prekinitvijo delovnega razmerja, če je bila po njej sklenjena nova pogodba o zaposlitvi.
VSRS Sodba VIII Ips 68/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da se obdobje, v katerem je tožnik delo za delodajalca opravljal kot samostojni podjetnik po predhodni sporazumni prekinitvi delovnega razmerja, ne všteva v delovno dobo za odmero odpravnine.
VDSS Sodba Pdp 148/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZDR-1 · 108. člen -
Sodišče je potrdilo, da mora delodajalec pri odmeri odpravnine upoštevati seštevek delovne dobe tožnice pri toženi stranki in njeni pravni prednici oziroma pripojeni družbi.
VDSS Sodba Pdp 383/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru potrdilo, da Kolektivna pogodba za kmetijsko in živilsko industrijo Slovenije dopušča izplačilo odpravnine, ki presega zakonsko določen 10-kratnik osnove.
VDSS sodba Pdp 690/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da določba Kolektivne pogodbe za kmetijsko in živilsko industrijo dovoljuje odpravnino, ki presega zakonsko določen 10-kratnik osnove.
VDSS sodba Pdp 425/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je sporazum o znižanju odpravnine ničen, ker delodajalec v času sklenitve ni bil v postopku prisilne poravnave, prav tako pa ni dopustno pobotanje odpravnine z izplačano plačo za čas čakanja na delo.
VDSS sodba Pdp 47/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo ničnost sporazuma, s katerim se je delavec odpovedal delu odpravnine, do katere je bil upravičen zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
VDSS sodba Pdp 428/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnica ni bila upravičena do odpravnine, ker je do spremembe delovnega časa zaradi invalidnosti prišlo s sporazumom in ne z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
VDSS sodba Pdp 118/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da podpisana izjava delavca o odpovedi pravici do višje odpravnine (ob poslovnem razlogu) v korist nižje odpravnine (ob upokojitvi) ne zmanjšuje delodajalčeve obveznosti za izplačilo zakonske razlike.
VDSS sodba Pdp 1222/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri izračunu odpravnine invalidki II. kategorije, ki je delala krajši delovni čas, odločilo, da je treba osnovo za izračun določiti glede na polni delovni čas, da se zagotovi enakost pred zakonom.
VDSS sodba Pdp 1068/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presojalo vpliv prenosa delovnega razmerja na izračun delovne dobe za namene določitve višine odpravnine.
VDSS sodba Pdp 636/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru potrdilo upravičenost do odpravnine ob redni odpovedi iz poslovnega razloga na podlagi trajanja zaposlitve pri delodajalcu.
VDSS sodba Pdp 454/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila odpravnina dosojena v okviru zamudne sodbe zaradi neizpolnitve obveznosti delodajalca ob odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga.
VDSS sodba in sklep Pdp 889/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presojalo veljavnost sporazuma, s katerim se je delavec vnaprej odpovedal pravici do odpravnine ob prenehanju delovnega razmerja iz poslovnega razloga.
VDSS sodba Pdp 382/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se pri odmeri odpravnine čas čakanja na delo pri zavodu za zaposlovanje ne šteje v delovno dobo, saj ta ni bila opravljena pri delodajalcu ali njegovih pravnih prednikih.
VDSS sodba Pdp 87/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se delovna doba pri pravnih prednikih upošteva pri odmeri odpravnine tudi v primeru, ko je bila pripojitev družbe izvedena v okviru prisilne poravnave v stečajnem postopku.
VDSS sodba Pdp 200/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo davčni status odpravnine v kontekstu obveznosti delodajalca pri izplačilu dohodkov iz delovnega razmerja.
VDSS sodba Pdp 820/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da delovna doba pri pravnih prednikih delodajalca šteje za odpravnino tudi v primerih, ko je do statusne spremembe (pripojitve) prišlo v okviru prisilne poravnave, sklenjene v stečajnem postopku.
VDSS sodba Pdp 1198/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se delovna doba pri pravnih prednikih upošteva tudi v primerih, ko je do statusne spremembe (pripojitve) prišlo v okviru stečajnega postopka.
VDSS sodba Pdp 748/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da se pri odmeri odpravnine v vzgojno-izobraževalnih zavodih upošteva vsa delovna doba v tej dejavnosti, ne glede na prekinitve med posameznimi zaposlitvami, saj kolektivna pogodba ne določa pogoja neprekinjenosti.
VDSS sodba Pdp 1153/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da se tudi odpravnina, ki presega višino desetih povprečnih mesečnih plač in je določena s kolektivno pogodbo, obravnava enako kot zakonsko določena odpravnina glede obveznosti plačila prispevkov.
VDSS sodba Pdp 616/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razjasnilo, da podjetniška kolektivna pogodba lahko določi višjo odpravnino, kot jo predvideva ZDR, saj zakonska omejitev ne predstavlja absolutnega maksimuma, ki bi izključeval ugodnejšo ureditev.
Sodba VIII Ips 365/2008 — Vrhovno sodišče
-
Tožena stranka ni bila prosta obveznosti plačila odpravnine, ker novi delodajalec v pogodbi o zaposlitvi ni jamčil upoštevanja neprekinjene delovne dobe pri prejšnjem delodajalcu.
Sodba VIII Ips 45/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za presojo pogojev za upokojitev pri delavcih v kulturi merodajno dejansko prenehanje delovnega razmerja po izteku odpovednega roka, ne glede na to, kdaj je bila odpoved vročena.
Sklep VIII Ips 266/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da odpravnina pri odpovedi iz razloga nesposobnosti ni izvzeta iz obveznosti plačila prispevkov za socialno varnost.
VDSS sodba in sklep Pdp 867/2008 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da delavcu ne pripada niti v pogodbi o zaposlitvi dogovorjena odpravnina, če je bila ta le specifikacija zakonskega instituta in je delavec neutemeljeno zavrnil ponudbo za ustrezno zaposlitev.
Sodba VIII Ips 240/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je delavec upravičen do razlike v odpravnini med zneskom po podjetniški kolektivni pogodbi in zneskom po ZDR, saj zakon ne določa zgornje meje, ki bi izključevala ugodnejšo ureditev v kolektivni pogodbi.
VDSS sodba Pdp 1396/2007 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V obravnavanem primeru delodajalec ni izkazal, da bi bila tožnici pri novem delodajalcu zagotovljena kontinuiteta pravic, zato je bila upravičena do odpravnine.
VDSS sodba in sklep Pdp 816/2007 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da delodajalec ne more omejiti pravice do višje odpravnine, če je ta določena v kolektivni pogodbi, saj zakon določa le minimalni standard, ne pa tudi maksimalnega.
Sodba VIII Ips 143/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo veljavnost ugodnejših določb kolektivne pogodbe dejavnosti glede višine odpravnine, ki so presegale zakonski minimum določen v ZDR.
Sodba VIII Ips 84/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se pravica do odpravnine ne izgubi le v primeru ponudbe zaposlitve pri istem delodajalcu, temveč tudi pri drugem delodajalcu, če so zagotovljene nespremenjene pravice iz delovne dobe.
Sodba VIII Ips 88/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da določb kolektivne pogodbe, ki temeljijo na prejšnjem zakonskem sistemu, ni mogoče uporabiti za izračun odpravnine po novem zakonu, če te določbe niso zagotavljale ugodnejših pravic od nove zakonske ureditve.
VDS sodba Pdp 1411/2004 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da se za odmero odpravnine ob prehodu na nov zakon o delovnih razmerjih uporabljajo neposredne zakonske določbe namesto določb panožnih kolektivnih pogodb, ki so temeljile na prejšnji zakonodaji.
VDS sodba Pdp 668/2004 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da je za določitev osnove odločilen trenutek vročitve odpovedi, ne pa trenutek dejanskega prenehanja delovnega razmerja po poteku odpovednega roka.
VDS sodba Pdp 1892/2004 — Višje delovno in socialno sodišče